Nega sobnih rastlin pozimi

Zima je čas, ko moramo skrb za sobne rastline prilagoditi in jim, kljub dejstvu, da so doma na toplem, zagotoviti nekaj posebnih pogojev. Dnevi so krajši, zato je svetlobe manj, zaradi ogrevanja pa je zrak bolj suh. V tem prispevku najdeš nekaj navodil, s katerimi bodo tvoje rastline srečne tudi pozimi.

Zima – čas za spanje

Pozimi se rast rastlin upočasni, zato moramo svoja pričakovanja glede novih listkov in cvetov malce znižati. To ne pomeni, da rastline pozimi ne rastejo, le veliko počasneje rastejo. Zato ne skrbi, če tvoj fikus naredi namesto dveh listov na mesec le enega na dva meseca – gre za popolnoma normalno stvar.

Zalivamo manj

O tem, kako, kdaj in koliko zalivamo ter o univerzalnem pravilu glede vrst rastlin in njihovih potreb smo že govorili. Ker pa rastline pozimi hibernirajo, za svojo rast potrebujejo manj vode. To pomeni, da pozimi zalivamo približno pol manj, kot v toplih mesecih. Najboljše pravilo, ki ga lahko upoštevamo, je naslednje: rastline zalijemo, ko je zemlja suha, ali pa ko nam to pokažejo z malenkost povešenimi listi. Premalo zalito rastlino lahko rešimo preprosto, medtem ko preveč zalito rešimo zelo težko. Ko zalivamo, je najbolje, da uporabimo postano vodo sobne temperature in rastlinam tako ne povzročamo šoka.

Iščemo svetlobo

Na mestih, kjer je bilo poleti dovolj svetlobe, je pozimi včasih zmanjka. Zato je priporočljivo rastline premakniti bližje virom svetlobe ali pa jim omogočiti umetno svetlobo s pomočjo luči. Sicer je pogosto najbolj svetlo pri oknih – tukaj moramo paziti le, da rastlin hkrati ne umeščamo poleg radiatorjev.

Umetna svetloba (grow lights)

Problem nizke zračne vlage

Zaradi ogrevanja naših domov se zračna vlaga zniža in zrak postane suh, kar ni dobro tako za nas kot tudi za rastline. Priporočljiva zračna vlaga za večji spekter sobnih rastlin je med 40 in 60 %, tropske rastline pa želijo še nekoliko višjo, med 60 in 80 %. Super je, če imaš doma merilec zračne vlage, da lažje spremljaš in spreminjaš pogoje.

Za dvig zračne vlage lahko škropimo rastline z vodo ali pa uporabimo vlažilec zraka. V kolikor rastline škropimo, je priporočljivo, da ne škropimo novih listkov, ki so še zviti. V njih se namreč voda ne izsuši dovolj hitro in posledično povzroči gnilobo. Najboljši način za dvig zračne vlage je vlažilec zraka, saj ustvarja majhne kapljice, ki se razporedijo po celotnem prostoru. Poleg tega imajo nekateri vlažilci opcijo, s katero sami dorečemo optimalno zračno vlago, ki jo nato avtomatsko vzdržujejo.

Če zebe nas, zebe tudi rastline

Optimalna temperatura za večino sobnih rastlin je med 18 in 24 stopinj celzija. Prenesle bodo tudi nižje temperature, a nikakor ne pod 10 stopinj. Pri tem je potrebno vzeti v zakup tudi dejstvo, da bo rast počasnejša, v kolikor bodo temperature nižje. V ekstremnih primerih, ko rastline pozebe, lahko na listih opazimo črne madeže. V kolikor škoda ni prevelika, te liste porežemo in rastlini omogočimo optimalne pogoje in jo tako rehabilitiramo.

Poškodbe mrazu na rastlini

Čakaj na maj

Pozimi rastlin ne gnojimo in ne presajamo, z obojim počakamo do pomladi (ne ravno do maja – odlično bo, če počakamo do aprila). O samem presajanju, komponentah in mešanju zemlje pa si medtem lahko prebereš tukaj.

Rastline je priporočljivo gnojiti takrat, ko aktivno rastejo. Ker pozimi malce »zaspijo« in varčujejo z energijo, jih posledično ne gnojimo. Obstajajo izjeme, kot je recimo Monstera Adansonii, rastlina, ki je zelo požrešna in potrebuje veliko gnojil (tudi pozimi). Rastline pomanjkanje gnojil kažejo z rumenimi listi, a rumeni listi lahko pomenijo tudi ostale nepravilne dejavnike: premalo ali preveč vode, premalo ali preveč svetlobe, prepih … Zato priporočamo, da rastlino pozimi gnojiš le v primeru, da si prepričan/a, da to potrebuje. Ko dodajaš hranila, pa vseeno zmanjšaš količino glede na količino, ki jo uporabljaš skozi poletje.

Rumeni listi Monstere adansonii – posledica pomanjkanja gnojil

V višave!

Da se izgonemo prepihu, ogrevanim ali mrzlim tlem ali da rastlinam omogočimo čim več svetlobe, lahko uporabimo razne podstavke ali poličnike. Če teh nimamo pri roki, si pomagamo recimo z gajbicami, v katerih so bila jabolka, s kupom knjig ali s škatlami.

Kaj se premika na rastlini?

Topel in suh prostor je na žalost raj na zemlji za škodljivce. Zato v tem času svoje rastline pregleduj bolj pogosto in ne pozabi pogledati tudi pod liste. Preventivno jih lahko škropiš tudi z neem tonikom (naravna zaščita).

Čisti listi – srečna rastlina

Na listih rastlin (sploh tistih tavelikih) se tako kot na policah in omarah nabira prah. Ta prah naredi sloj, zaradi katerega rastlina težje fotosintitizira. Vzemi si čas in jim obriši liste, lahko jih tudi stuširaš, zelo ti bodo hvaležne.

Še nekaj nasvetov za nego rastlin pozimi glede na vrsto rastline:

Kaktusi in sukulente

Kaktuse in sukulente imamo lahko zunaj do prve nevarnosti zmrzali. Nekateri kaktusi, kot na primer določene opuncije, lahko brez težav preživijo temperature pod lediščem in so lahko tudi pozimi zunaj. Za večino kaktusov in sukulent, pa velja, da pozimi potrebujejo počitek v hladnem prostoru, ki ima temperaturo od 3 do 10 °C. Ko te rastline mirujejo, jih skoraj ne zalivamo (največ enkrat mesečno, pa še takrat skromno). Da pozimi kakšen kaktus ali skukulenta zgleda zgubano je čisto normalno, saj so te rastline navajene sušnih obdobij. Ker rastline mirujejo, ne potrebujejo veliko svetlobe, zato ni nič narobe, če so v prostoru, kjer ne dobijo direktnega sonca ali močne svetlobe. Spomladi, ko postane dovolj toplo in je čas, da jih ponovno damo ven, pa pazimo, da jih ne izpostavimo takoj direktnemu soncu. Če so prezimovale v senčnem prostoru so izgubile del zaščite pred direktnim soncem in jih to lahko zato ožge. 

V primeru, da kaktusi in sukulente pozimi ne mirujejo, se “raztegnejo”. Nova rast je šibka, stebla se podaljšajo, večja je možnost za gnilobo. V najboljšem primeru bo rastlina postala neugledna in iznakažena. Razlog za to je, ker rastline čez zimo aktivno rastejo, hkrati pa zaradi kratkih zimskih dni, ne dobijo dovolj svetlobe.  

Zelišča

Večina zelišč, ki so na voljo v Džungli izvirajo iz naših krajev ali Mediterana in brez večjih težav preživijo zimo in nizke temperature. Tiste, ki jih imamo posajene v lonce, postavimo ob hišo ali na zavetni kotiček balkona. Pozimi zelišča zalivamo skromno, vendar vseeno pazimo, da se zemlja ne izsuši popolnoma. Razlog, zakaj jih je priporočljivo zalivati skromno, je v tem, ker voda v zemlji ob temperaturah pod lediščem zmrzne. Če je zemlja zelo mokra, lahko velika količina ledu, poškoduje korenine rastlin. 

Oljke in citrusi

Oljke in citursi pozimi potrebujejo obdobje mirovanja v svetlem, a hladnem prostoru (3 do 10 °C). Če je možno, jim zagotovimo direktno sonce. Obdobje mirovanja je za te rastline tudi predpogoj, če želimo, da obrodijo sadeže. V obdobju mirovanja jih zalivamo manj kot poleti, a kljub temu ne pustimo, da se zemlja za daljša obdobja popolnoma izsuši. Da iz teh rastlin pozimi odpade nekaj listov je popolnoma normalno, saj jim težko zagotovimo optimalne pogoje. Spomladi, ko jih bomo ponovno postavili ven, se bodo ponovno obrasle in spet postale bujne.  

Tropske rastline

Tropske rastline, ki izvirajo iz deževnih gozdov (monstere, filodendroni, hoye, fikusi, ipd.) v svojem naravnem okolju praktično nikoli ne doživijo nizkih temperatur in so nanje precej občutljive. Zunaj jih imamo lahko samo poleti, ko nočne temperature ne padejo pod 13 °C. Takoj ko noči začenjajo postajati hladnejše, jih postavimo nazaj v stanovanje.    

Če želimo biti uspešni, pri vzgoji rastlin, je dobro vedeti iz kakšnega okolja izvirajo. Na spletu boste praktično za vsako rastlino našli informacije iz katerega konca sveta prihajajo in v kakšnem okolju rastejo. Če ste slučajno v dvomu, kako poskrbeti za kakšno izmed vaših rastlin, vam bodo te informacije pomagale, da za vašo rastlino uspešno poskrbite. 

Brez skrbi!

Kljub vsemu naštetemu ne skrbi, rastline so čudo in so veliko bolj samostojne in odporne, kot si mislimo. Tisti nov listek bo vedno našel svojo pot, avokado, ki bo pozimi odvrgel vse liste (ker to pač počno), se bo poleti zopet razbohotil in tvoja najljubša monstera bo kmalu zopet producirala toliko listov, da jih ne bo moč prešteti.

Naj raste (tudi pozimi)! 🙂