Univerzalno pravilo – kdaj, kako in koliko zaliti rastlino?

Najpogostejše vprašanje, ki nam ga ljudje zastavljajo, je povezano z zalivanjem rastlin. Odgovor na to vprašanje ni ravno najenostavnejši, saj ne obstaja ena specifična formula. Pravila so odvisna od vrste lonca, v katerem je rastlina, vrste zemlje, njenega položaja ali pogojev, v katerih je bil rastlina prej živela.

KDAJ zalijem?

Na pogostost zalivanja naših rastlin vpliva veliko dejavnikov, zato jo je težko izražati v dnevih/tednih. Tudi v trgovini vam zato po navadi povemo okvirne časovne razmike med zalivanji. Vedno je zanimivo videti vašo reakcijo, ko izveste, da skoraj nobene rastline ni potrebno zalivati več kot enkrat na teden. Na pogostost zalivanja vplivajo letni časi, vrsta in veličina sadilnega lončka, vrsta zemlje ter rastni pogoji, v katerih rastlina raste, poleg tega pa je zalivanje zelo odvisno tudi od vrste rastline.

Vrsta in velikost sadilnega lončka

Pogostost zalivanja je zelo odvisna od vrste oz. materiala sadilnega lončka. Medtem ko so nekateri materiali, kot je na primer glina (terakota lonci) zelo porozni, plastični sadilni lončki zaradi manjše poroznosti zadržujejo vlago. Tako je potrebno rastline v glinenih lončkih zalivati pogosteje, zato v njih po navadi posadimo rastline, ki ne marajo vseskozi vlažne zemlje (kaktusi, sukulente, taščini jeziki, zamije, string of pearls).

Glineni lonci so najbolj primerni za rastline, ki jih moti prekomerna vlaga v zemlji. Vir: Džungla Plants

Večino rastlin kupimo v plastičnih sadilnih lončkih, ki so popolnoma primerni za vse vrste rastlin, dokler vsebujejo dovolj drenažnih lukenj. Plastični lončki bolje zadržujejo vlago, zato rastlina potrebuje manj pogosto zalivanje. Idealni so za rastline, ki obožujejo vlažno zemljo (praproti, kalateje, marante, fittonije, kaladiji).

Prav tako na pogostost zalivanja vpliva velikost sadilnega lončka. Rastline v manjših lončkih imajo po navadi manjšo zalogo vode in se zato hitreje izsušijo. Nasprotno rastline v velikih loncih zadržijo več vlage v zemlji, posledično pa je zalivanje manj pogosto.

Vrsta zemlje

Različne vrste zemlje imajo različno sposobnost zadrževanja vlage. Njihova sposobnost zadrževanja vlage je odvisna od sestave in zračnosti. Vlago zadržuje šota (črna, baltska, kokosova,…) in šotni mah, medtem ko zračnost omogočajo perlit, lubje, pomice, vermakulit in pesek. Zemlja, ki vsebuje zelo malo ali nič substratov, ki povečajo zračnost in drenažo, se posledično zelo počasi izsuši. Zato je zelo pomembno, da nove rastline, ki so posajene v neprimerni zemlji, na pomlad presadip v bolj zračno zemljo ali obstoječi zemlji primešaš perlit ali druge dodatke.

Rastni pogoji

Svetloba, temperatura in vlažnost zraka v prostoru lahko vplivajo na hitrost izhlapevanja vlage iz zemlje. Rastline, ki so izpostavljene močni sončni svetlobi in/ali visokim temperaturam, se lahko hitreje izsušijo in potrebujejo pogostejše zalivanje. Poleg tega lahko suh zrak v prostoru pospeši izhlapevanje vode iz zemlje, kar zahteva pogostejše zalivanje.

Vrsta rastline

Pogostost zalivanja pa bo na prvem mestu odvisna od vrste rastline, saj preference glede vlažnosti zemlje izhajajo iz tega, kje in kako rastlina raste v naravi. Za lažjo orientacijo smo rastline razdelili v štiri skupine.

• Sukulente, kaktusi in njim podobne rastline: te rastline potrebujejo najmanj vode in zalivanja. Pred zalivanjem počakamo, da je zemlja popolnoma suha in lonec zelo lahek. Sukulente in kaktuse zalivamo od zgoraj, razen kadar so listi v stiku z zemljo – v tem primeru zalivamo z namakanjem.
• Tropske rastline: v to kategorijo sodi večina sobnih rastlin, kot so begonije, monstere, alokazije in potosi. Pri teh rastlinah velja pravilo, da moraš pred naslednjim zalivanjem pustiti, da se prvih 2-3 cm zemlje posuši. Najboljši način za preverjanje tega je, da prst potisneš v zemljo in preveriš, ali je zemlja mokra ali suha.
• Žejne rastline: sem sodijo rastline, ki marajo vseskozi vlažno (ne mokro!) zemljo. To so na primer vse vrste paproti, kalateje, marante, fittonije, spatifili in kaladiji.
• Močvirske rastline: sem sodijo mesojede rastline in papirus, za katere je pomembno, da ves čas stojijo v vodi. Pri mesojedih rastlinah je pomembno, da uporabimo mehko vodo, saj jim lahko minerali v vodi škodujejo.

KAKO zalijem?

Normalno ali z namakanjem?

Tako običajen način zalivanja kot zalivanje z namakanjem sta primerna načina zalivanja sobnih rastlin, vendar ima vsak svoje prednosti in slabosti.

Običajno zalivanje nam je najbolj domače in nam omogoča enostavnejše in hitrejše zalivanje. Pri tem načinu je zelo pomembno, da enakomerno zaliješ rastlino in pustiš, da odvečna voda steče stran. Enkrat na mesec lahko rastlino med zalivanjem tudi stuširaš, saj boš tako odstranil_la prašne delce, ki so se nabrali na površini listov.

Za počasen curek vode je za zalivanje najbolje uporabiti zalivalko. Vir: Džungla Plants

Zalivanje z namakanjem priporočimo tedaj, ko se listi rastline dotikajo zemlje, in bi lahko v kontaktu z vlažno zemljo zgnili. To predvsem velja za rastline sukulentnega tipa, kot so string of hearts, string of pearls in peperomia prostrata.

Med namakanjem rastlina posrka toliko vode, kot je potrebuje, brez da bi se navlažil tudi zgornji sloj zemlje. Zato je takšen način zalivanja idealen v zimskem času, ko rastlina počasneje črpa vodo. Posledično zemlja ostane dalj časa vlažna, kar hitro vodi do razvoja plesni in/ali mrtvaških mušic v zemlji. Te za svoj obstoj potrebujejo vlažno okolje (zemljo), medtem ko z namakanjem zgornji sloj zemlje ostaja suh in onemogoča njihov razvoj.

Rastlino zaliješ tako, da jo postaviš v nekaj centimetrov vode in jo v vodi pustiš 30-45 minut. Zemlja bo v tem času posrkala vso potrebno vodo in se enakomerno razporedila po spodnji polovici lonca, kjer se nahaja tudi večina korenin. Pri rastlinah v manjših sadilnih lončkih (<10 cm premera) je čas namakanja lahko za pol krajši, torej namakamo 15-20 minut.

Primer zalivanja rastline z namakanjem. Vir: Family handyman

Voda iz pipe, postana voda ali deževnica?

Večina sobnih rastlin je popolnoma zadovoljna z vodo iz pipe, ki pa mora vedno biti približno sobne temperature.

Zalivanje s postano vodo je prav tako koristno, kadar živimo v regiji, kjer vodo klorirajo s plinskim klorom. Plinski klor namreč v roku enega do petih dni v celoti izhlapi, vendar je kloriranje zelo odvisno od vodovodnega sistema in kvalitete vode na mestu priprave.

Zalivanje z deževnico sobnim rastlinam najbolj ugaja, saj deževnica ne vsebuje toliko mineralov in drugih snovi, ki bi lahko škodile rastlini. Poleg tega je deževnica rahlo kisla, kar rastlinam najbolj odgovarja. Nenazadnje vsebuje tudi več kisika in nitrate, ki bistveno vplivajo na boljšo rast in zdravje sobnih rastlin. Zalivanje z deževnico ali destilirano vodo je najbolj priporočljivo za rastline z dolgimi in ozkimi listi, kot so čopaste zelenčnice (ang. spider plant), spatifili (ang. peace lilly), palme in zmajevke (ang. dracaene). Na minerale v vodi so prav tako občutljive kalateje in marante, medtem ko je uporaba mehke vode obvezna za mesojede rastline.

Suhe konice in robovi listov so lahko tudi posledica nerednega zalivanja in nizke zračne vlage. Vir: Better homes and gardens

KOLIKO zalijem?

Dokopali smo se do zadnjega vprašanja, ki ni nič manj pomembno od ostalih – Koliko vode uporabim pri zalivanju rastline? Tukaj velja eno samo, univerzalno pravilo. Kadar zalivaš katerokoli rastlino, jo zalij enakomerno in toliko časa, da voda začne odtekati skozi luknje na dnu lonca. Tako veš, da je voda prišla vse do korenin, lonček pa bi moral biti občutno težji, kot pa pred zalivanjem.

Če rastlino zalivamo večkrat po malo, bo vsa vlaga zastajala le v zgornjem sloju zemlje, medtem ko bodo korenine ostale suhe. Konstantno vlažen zgornji sloj zemlje lahko povzroči gnitje stebla, poleg tega pa ponuja idealne pogoje za razvoj mrtvaških mušic. Poleg tega vedno poskrbi, da rastlina ne stoji v vodi, saj lahko to sicer vodi do gnitja korenin.

Gnile korenine so svetlo do temno rjave barve, mehke teksture in neprijetnega vonja. Vir: Fiddle leaf fig plant resource

To je v glavnem to. Pomni, da je pri rastlinah zlato pravilo bolje malo manj zalivati kot preveč. Če rastlino preveč zalivaš, tvegaš gnitje, kar se pokaže na enak način kot pri premalo zalivanja – korenine ne morejo več piti vode. Zato je v zimskih mesecih še posebej pomembno, da pustiš rastlino pri miru. Takrat potrebujejo skoraj dvakrat manj vode kot poleti.

Naj raste! 🌿