Vrste opor za plezalke in njihov vpliv na rast

Večina sobnih rastlin v naši Džungli izvira iz tropskih gozdov. Nekatere rastejo po tleh, druge pa iščejo svetlo mesto in rastejo proti svetlobi. Ker razvoj stabilnega debla zahteva ogromno energije, so nekatere rastline namesto tega razvile načine za povzpenjanje po drevesih. Različne opore posnemajo naravno rast plezalke, pri čemer je izbira prave opore ključnega pomena.

Zakaj plezalka potrebuje oporo?

Plezalke so vse rastline, ki so tekom evolucije razvile posebne mehanizme, ki jim omogočajo pritrditev in plezanje po vertikalni podlagi. Običajno jim to omogočajo zračne korenine, ki ves čas iščejo primerno oporo, ki jim bo omogočila stabilnost in rast v višino. Zračne korenine lahko preko opore črpajo tudi vodo in hranila, kar jim omogoča večjo odpornost in hitrejšo rast.

Zračne korenine omogočajo pritrditev na ter črpanje vode in hranilnih snovi iz opore. Vir: The Spruce

Vrste plezalk

Takšnim rastlinam z eno besedo pravimo plezalke, med katere sodijo naslednje sobne rastline:

• Monstera: Monstera deliciosa, monstera adensonii, monstera peru,…
• Filodendron: Philodendron scandens, philodendron brasil, philodendron micans, philodendron verrucosum,…
• Potos: Golden pothos, marble queen pothos, neon pothos, satin pothos, cebu blue pothos,…
• Nekateri flamingovci: Anthurium clarinervium, anthurium crystallinum, anthurium warocqueanum,…
• Voščenke: Hoya carnosa, hoya australis, hoya pubicalyx, hoya kerrii,…
• Vsi bršljani

Rast navzdol vs. rast navzgor

Kadar rastlina nima opore, začne rasti navzdol. Zato velikokrat plezalke poimenujemo tudi viseče rastline, čeprav jim na splošno veliko bolj odgovarja rast po opori. Rastlina, ki raste navzdol, bo po naravi čez čas začela producirati manjše liste. To stori zato, ker zanjo rast navzdol pomeni rast stran od svetlobe, medtem ko rast navzgor pomeni rast proti svetlobi.

Potos manjula, ki raste navzdol in producira vsakič manjše liste. Vir: plantinformer.com

Potos manjula, ki raste po mahovi opori in producira vsakič večje liste. Vir: Džungla Plants

Plezalka z rastjo navzgor tudi dozoreva, kar lahko opazimo z večjo velikostjo in (pri nekaterih) vse večjo fenestracijo listov. V naravi rastline to počnejo iz dveh razlogov. Na prvem mestu se z zarezami v listih zaščitijo pred vetrovi, ki bi sicer večje liste lahko poškodovali. Prav tako zareze v listih omogočajo, da svetloba doseže tudi spodnje liste. Do fenestracije pride predvsem pri monsterah, opazimo pa jih lahko tudi pri večjih/starejših potosih.

Fenestriran cebu blue potos. Vir: Sydney plant guy

Odrasla monstera adansonii, ki ima vse bolj fenestrirane liste. Vir: Sydney plant guy

Kako lahko podprem svojo plezalko?

Dobra opora plezalki nudi stabilnost in ji omogoča pritrditev z zračnimi koreninami. Tako se lahko rastlina razvija in poganja vse večje liste, poleg tega pa vertikalno-rastoča rastlina zaseda manj prostora in ne potrebuje toliko prilagoditev, kot viseča rastlina.

»Okej…mogoče pa bi res lahko rastlini kupil_la oporo. Ampak kakšno?«

Dandanes imamo na trgu že ogromno opor različnih oblik in materialov. Velikokrat lahko z nekaj ustvarjalnosti dobro oporo ustvariš tudi doma. Zelo odvisno pa je, kakšno oporo izbereš za svojo plezalko, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti.

Stenske zanke

Stenske zanke so odličen način za ustvarjanje zelenih sten, ki so preraščene s sobnimi plezalkami. V primeru grobe površine se lahko nekatere plezalke čez čas na steno pritrdijo tudi same, večinoma pa jih na steni obdržijo le stenske zanke. Na voljo imaš zanke, katere v steno pritrdiš z žebljičkom, še bolj enostavne za uporabo pa so zanke, ki se na steno pritrdijo z dvostranskim lepilnim trakom.

Primer uporabe zank za zeleno steno. Vir: Reddit

Primer uporabe stenskih zank pri monsteri minimi. Vir: Džungla Plants

Če si navdušen_na nad izgledom plezalk na steni, lahko tudi pri nas najdeš zanke, ki se na površino enostavno pritrdijo s trakom.

Palice

Bambusove, kovinske ali plastične palice, vse so odlična izbira za podporo tvoje rastline. Primerne pa niso le za plezalke, ampak tudi kot opora visokim rastlinam, ali pa za omejitev rastlin, ki sicer rastejo zelo na široko. Predvsem so palice primerne za manjše rastline z enim steblom.

Prednost uporabe palice je ta, da so cenovno zelo dostopne in še posebej dobro izgledajo z rastlinami, ki so še majhne. Prav tako so veliko elegantnejše kot pa klasične kokosove opore, vendar imajo tudi svoje slabosti. Ker so palice po navadi veliko tanjše, zelo težko podpirajo večje in težje rastline. Prav tako rastlini ne omogočajo pritrditve na podlago in so zato manj primerne za rastline z zračnimi koreninami.

Pri pritrditvi rastlin na oporo si lahko pomagaš z različnimi zankami, žico, vrvjo ali trakom. Vir: The Spruce

Če želiš svojo rastlino podpreti s palico, imamo na voljo različne vrste palic, katere preveriš s klikom na spodnje izdelke.

Mreže

Mreže iz različnih materialov nudijo bolj razgibano rast plezajočih rastlin, še posebej primerne pa so za rastline, ki imajo več kot eno steblo. Na trgu lahko dobiš manjše mreže, ki se zapičijo v lonec, kot tudi večje, ki se pritrdijo na stene. Mrežo lahko z nekaj palic in vrvjo ali žico narediš tudi doma!

Monstera minima na mreži iz bambusovih palic, ki so povezane z vezicami. Vir bybrittanygoldwyn.com

Tudi mreže (z izjemo lesenih mrež) ne omogočajo pritrditve rastline na oporo, zato si je za pritrditev bolj rastlin potrebno pomagati s pripomočki. Če se želiš izogniti poškodbi stebel, lahko za pritrditev uporabiš žico z gumjasto prevleko, stare najlonke ali pa poseben trak za privezovanje, katerega najdeš tudi pri nas!

Količki in deske

Količki in deske imajo širšo površino, na katero se rastlina lažje pritrdi. Njihova slabost je le v tem, da običajno izgledajo bolj robustno in čez čas v vlažni zemlji strohnijo. Alternativa za leseni količek je lahko tudi plastična ali kovinska palica, katero lahko za boljši oprijem in lepši izgled oviješ v naravno vrv.

Uporaba lesene deske za oporo se najprej zdi precej bizarna, vendar nekatere rastline najbolje rastejo na ravni površini. V angleščini takšnim rastlinam pravimo »shingle plant« (shingle se v slovenščino prevede skodla), katerih glavni predstavnici sta Rhaphidophora hayi in Rhaphidophora cryptantha.

Rhaphidophora hayi na deski. Vir: Costa Farms

Po deski lahko od začetka raste tudi Monstera dubia, vendar ta čez čas zraste v veliko rastlino, ki potrebuje kokosovo ali mahovo oporo.

Monstera dubia kot mlajša rastlina. Vir: plantinformer

Monstera dubia kot odrasla rastlina. Vir: Plants for all seasons

Na desko lahko pritrdimo tudi nekatere epifite, kot so bromelije in jelenje praproti.

Jelenja praprot, ki raste na leseni deski. Vir: Faire

Kokosova opora

Kokosove opore veljajo za najbolj klasične opore, ki se uporabljajo za plezajoče rastline. Brez težav jih najdeš v večini trgovin s sobnimi rastlinami, običajno pa so na voljo v manjših in večjih velikostih.

Kokosove opore so zelo enostavne za uporabo in plezajočim rastlinam omogočajo tudi pritrditev na površino. Vendar imajo tudi dve slabosti – v vlažni zemlji se po enemu do dveh letih lahko razgradijo, poleg tega pa je pritrjeno rastlino težko odstraniti iz opore brez poškodbe zračnih korenin. Na srečo imamo v Džungli na voljo kokosove opore, katere lahko kadarkoli podaljšaš in s tem zagotoviš večjo oporo za svojo rastlino ter se izogneš premeščanju na drugo, večjo oporo. Poiskali pa samo ti tudi alternatve, ki so enako koristne kot sestavljive kokosove opore.

Mahova opora

Mahove in kokosove opore se pogosto meša med sabo, vendar sta si po funkciji precej različni. Medtem ko kokosova opora nudi le oporo, lahko preko mahove opore rastlina vase posrka tudi hranila in vodo. Poleg tega mahova opora omogoča, da rastlina korenine požene v oporo in ne le po površini. To omogoča votla struktura opore, ki je napolnjena s šotnim mahom. Šotni mah zadržuje vlago, vendar še vedno nudi ustrezno zračnost, kar je idealno za vse rastline z zračnimi koreninami. Prav tako so mahove opore trpežnejše, saj so običajno narejene iz plastike ali kovine, ki se čez čas ne razgradijo v zemlji.

Četudi mahove opore najbolje imitirajo naravno rast plezajočih rastlin, še vedno zahtevajo ogromno truda in energije. Najbolj pomembno je, da je mah v opori ves čas vlažen, saj bi sicer prišlo do izsušitve in odmrtja korenin znotraj opore. Prav tako je zelo pomembno, da opora ni ves čas mokra, saj v vlažnem prostoru s slabim kroženjem zraka hitro pride do razvitja plesni. Na žalost je to vrsto opore tudi precej težko najti v trgovinah. Ravno zato smo v Džungli poskrbeli tudi za založenost z mahovimi oporami, katere lahko kupiš v kompletu s šotnim mahom ali posamično.

Če želiš en manjši DIY projekt, pa smo posneli tudi video o izdelavi mahove opore doma!

Poglej si posnetek o izdelavi samozalivalne mahove opore

Svoji plezalki lahko nameniš zelo različne vrste opor, ki bodo različno pripomogle rastlini. Medtem ko je uporaba palice najbolj cenovno ugodna, mahova opora najbolje posnema naravno podlago, po kateri bi sicer rastlina plezala v naravi. Upamo, da se boš z vsemi informacijami sedaj lažje odločil_la za oporo. Tvoja plezalka ti bo ZELO hvaležna.

Naj raste – do neba (stropa)! 🌿