Zakaj rastline jočejo – kaj je gutacija?

Ali rastline jočejo? Morda se kdaj zdi, kot da notranje rastline jočejo tako kot mi, saj lahko včasih opazimo kapljice vode na njihovih listih. Kapljice vode na rastlinah lahko povzročijo transpiracija, rosa ali gutacija. Skupaj si bomo pogledali, kakšna je razlika med njimi ter si podrobneje pogledali gutacijo.

Kaj je gutacija?

Gutacija je beseda, ki je izpeljana iz latinske besede gutta, ki pomeni kapljica. Gutacija je pojem, ki označuje naraven način za vzpostavljanje ravnotežja med hranili in vsebnostjo vode v rastlini. Do gutacije najpogosteje pride nekaj ur po tem, ko zalijemo rastlino. Natane v primeru prekomernega zalivanja, lahko pa se pojavi tudi po pravilnem zalivanju, a je visoka tudi zračna vlaga v prostoru rastline. Tako je vode v sistemu rastline enostavno preveč in jo s pomočjo gutacije uravnava tedaj, ko to ne more storiti s transpiracijo (ponoči in zjutraj).

Primer gutacije pri filodendronu (levo) in potosu (desno). Vir: Džungla Plants

Kapljice, ki jih najdemo na robovih rastlin, niso samo voda, ampak gre za ksilemski sok, ki vsebuje tudi hranila in minerale, predvsem kalij in sladkorje. Sok se izloča preko hidatod, posebnih vrst listnih rež. Hidatode so običajno nahajajo okoli roba ali na koncih listov, na površini lista ali na presekih med listi in stebli. Manj kot 5 % vode, ki vstopi v rastlino, se sprosti z gutacijo. Devet desetin vode se izloči preko transpiracije.

Voda, ki se nabere na steklenem zvonu, se iz rastline izloči preko transpiracije. Vir: lyasolisblog

Medtem ko gutacija običajno poteka ponoči, je transpiracija proces izločanja vode, ki se dogaja čez dan, ko so stomate odprte. Poleg tega med transpiracijo rastlina izloča vodo (brez mineralov) z izhlapevanjem, medtem ko se med gutacijo kapljice vode (z minerali in sladkorji), nabirajo na listih.

Transpiracije. Vir: byjus.com

Gutacija se prav tako razlikuje od rose, katero opazimo v obliki kapljic preko celotne površine listov. Do rose pride tedaj, ko je temperatura rastline drugačna od okoliškega zraka – temperatura pade, stopnja kondenzacije preseže stopnjo izparevanja in začnejo se tvoriti kapljice vode.

Razlika med roso (levo) in gutacijo (desno). Vir (levo) Getty images, (desno) permies.com

Kje in kdaj najpogosteje opazimo gutacijo?

Gutacija se običajno pojavlja ponoči ali zjutraj, ko so temperature nizke in zrak vlažen, kar povzroči zaprtje stomat in omejitev transpiracije, posledično pa pride do varčevanja z vodo. Z gutacijo rastlina ponoči kompenzira odsotnost transpiracije, saj sicer rastlinski sok in voda nebi več krožila po rastlini. Zato se ponoči in zgodaj zjutraj na rastlini naberejo kapljice soka, ki potem čez dan izparijo, za seboj pa pustijo bele obloge.

Bele obloge, ki ostanejo na listu, ko se gutacijska kapljica posuši. Vir. Džungla Plants

Nabiranje mineralov (kot posledica gutacije) na fikusu benjamin. Vir: ourhouseplants

Najpogosteje gutacijo opazimo na mladih poganjkih in mlajših rastlinah, poleg tega pa se bolj pogosto pojavlja pri določenih vrstah rastlin. Med te sodijo nekatere sukulente (echeveria, tolstolistnica – ang. Jade plant, kalanhoje), monstere, difenbahije, fikusi, filodendroni, potosi, homalomene, zamije, alokasije in orhideje

Gutacija je zelo pogost pojav pri bananovcih, še posebej dan po zalivanju. Vir: Džungla Plants

Gutacija je pri novih listih in mladih rastlinah pogostejša, kot pri starejših. Vir: Džungla Plants

Zakaj pride do gutacije?

Za gutacijo je odgovoren koreninski tlak, ki se običajno pojavi pri dobro zalitih rastlinah. Korenski sistem rastline v teh razmerah posrka prekomerno količino vode, kar vodi do razvoja hidrostatičnega tlaka v koreninah. Voda se dvigne navzgor in končno izteka na robu listov v obliki kapljic. Pojavi se torej, kadar je rastlina preveč zalita ali je pod stresom, lahko pa je rastlina povsem zdrava in le želi uravnotežiti hranila in/ali minerale.

Na stopnjo gutacije predvsem vplivata zračna vlaga in temperatura. Običajno se pojavlja ponoči ali zjutraj, ko so temperature nizke in zrak je vlažen.

Ali je gutacija škodljiva za rastline?

V večini primerov gutacija ni škodljiva za rastline. Vendar se v redkih primerih v kapljicah gutacije lahko razvijejo bakterije, ki se ob sončnem vzhodu vrnejo v list in povzročijo okužbo. V nekaterih primerih se lahko na listih razvije tudi plesen. Poleg tega lahko gutacija postane škodljiva v primeru prekomernega gnojenja. Tako se minerali iz gnojil lahko sčasoma kopičijo na koncih listov in jih poškodujejo. Če torej opaziš majhne bele obloge na koncih listov, so te lahko tudi znak prekomernega gnojenja.

Poškodbe na listih orhideje, ki so nastale kot posledica gutacije. Vir: Nature&garden

V določenih primerih pa lahko kapljice predstavljajo nevarnost za majhne otroke ali hišne ljubljenčke. To posebej velja pri toksičnih rastlinah, saj se strupene spojine lahko skozi gutacijo enostavno izločijo in škodijo majhnim otrokom ali živalim.

Kako zmanjšati gutacijo?

Najboljši način za zmanjšanje gutacije pri rastlinah je prilagoditev zalivanja. Tukaj je nekaj ključev do pravilnega zalivanja sobnih rastlin:

1. Dosledno preverjaj vlažnosti zemlje.
2. Bolj žejne rastline zalij tedaj, ko je zgornja plast zemlje popolnoma suha (2-5 cm), medtem ko ostale rastline zalij šele tedaj, ko je zemlja popolnoma suha tudi na dnu lonca.
3. Ko je čas za zalivanje rastline, jo zalivaj toliko časa, dokler voda prosto ne odteče iz dna lonca. Lonček naj bo težek, zemlja pa vlažna, vendar na površini ne sme biti stoječe vode.
4. Ne pozabi tudi odliti vso odvečno vodo, ki se nabere v podstavku ali okrasnem loncu rastline.
5. Sobne rastline zalivaj zjutraj ali podnevi, tako da se odvečna voda odcedi iz zemlje, preden se stemni.

V primeru gutacije je priporočljivo, da kapljice previdno obrišeš z nekoliko vlažno krpo ali rokavico, saj boš tako preprečil_la okužbe, porumenitev ali gnilobo listov. Pri tem ti je v veliko pomoč lahko mehka rokavica za čiščenje listov, katero lahko najdeš na spodaj. Če se spodaj pojavi le prazen zeleni okvirček to pomeni, da izdelka nimamo na zalogi.

Pri bolj »jokajočih« rastlinah je pametno razmisliti o ustrezni postavitvi, saj lahko padajoče kapljice uničijo površino pod rastlino (pohištvo, lesena tla). V tem primeru si pomagaj z zaščitno podlago, ali pa rastlino premakni na mesto, kjer z »jokanjem« ne bo povzročala škode.

Rastline “jočejo” preko gutacije, naravnega procesa, s katerim uravnavajo svojo vodno in hranilno raven. Čeprav je gutacija običajno neškodljiva, je pravilno prilagojeno zalivanje ključno za preprečevanje morebitnih težav. Redno spremljanje vlažnosti zemlje ter nežno brisanje kapljic lahko pomaga ohranjati zdravje in srečo naših sobnih rastlin.

Naj raste! 🌿