Zakaj in katere rastline pršimo po listih

Suhi listi, rumenenje in rjave listne konice so lahko znaki, da se rastlina nahaja v prostoru s prenizko zračno vlago. Pršenje sobnih rastlin je dolgo veljalo za klasično metodo za povečanja zračne vlage okoli rastlin. Vendar pa najnovejše raziskave kažejo, da ima ta tehnika zanemarljive pozitivne učinke na rastline. Skupaj bomo raziskali, kako pršenje vpliva na sobne rastline, da boš bolje razumel_la, kako skrbeti za svoje zelene prijateljice.

Pršenje rastlin in zračna vlaga

Pršenje rastlin je postopek, pri katerem enakomerno nanesemo majhne kapljice vode na liste in steblo rastlin. Velikokrat se pršenje uporablja za povečanje zračne vlage okoli sobnih rastlin. Večina sobnih rastlin namreč izvira iz tropskih džungel, kjer je zračna vlaga visoka, običajno med 80-100%. V naših domovih se zračna vlaga običajno giblje med 30 in 50 %, zato nekatere rastline, ki se niso uspele prilagoditi na nižjo zračno vlago, včasih potrebujejo našo pomoč.

Kako rastline uravnavajo vlago?

Najprej je pomembno razumeti, kako voda in hranila krožijo v rastlini ter kako rastline uravnavajo vodo glede na zračno vlago v okolju. Rastline vodo in hranila črpajo iz tal in nato s pomočjo odpiranja in zapiranja listnih rež premikajo te elemente po rastlini. Odprtje in zapiranje listnih rež sta odvisna od razlike v vlažnosti med listi rastline in zrakom v prostoru. V primeru zelo nizke zračne vlage rastlina preko odprtja listnih rež skuša izravnati razliko, vendar ob tem začne izgubljati ogromne količine vode, kar lahko povzroči sušenje listnih konic in robov. Rastlina zazna povečane izgube in kot odziv izgub delno zapre listne reže, vendar za to porablja ogromno energije, kar ji povzroča dodaten stres.

Zaprta (levo) in odprta (desno) listna reža. Vir: Nature Plants

Zakaj (ne) pršiti?

Pršenje okoli listov dvigne zračno vlago, vendar je ta učinek kratkotrajen, saj vodne kapljice v roku petnajstih minut izparijo. Posledično vlaga okrog listov ves čas niha, konstantno spreminjanje vlage in prilagajanje na spremembe pa rastlini povzroča stres. Za rastlino je torej lažje, če je zračna vlaga konstantna, tudi če je ta malo nižja.

Poleg tega lahko zastajanje vode na listih pritegne različne bolezni, konstantno vlažno okolje pa omogoča tudi razvoj plesni in namnožitev mrtvaških mušic, česar seveda ne želimo.

Poškodbe na listih kot posledica neprimernega pršenja. Vir: Garden-answers

Ali sploh pršiti?

Kljub dokazanemu (ne)učinku na zračno vlago okrog rastline, ima pršenje še vedno lahko pozitivne učinke na nekatere vrste rastlin. To so na primer epifitne rastline, med katere sodijo orhideje, zračne rastline in nekateri praproti. Ker takšne vrste rastlin vlago pridobivajo iz zraka, je koristno, da jih popršiš vsako jutro. Naj bo to med sedmo in deveto uro zjutraj, saj je takrat zmožnost absorpcije največja. Če vsakodnevno pršenje rastline zate ni možno, si lahko pomagaš tudi z vlažilcem zraka, pri katerem je možno nastaviti čas pršenja. Najbolje je, da pršenje traja 10 do 15 minut.

Pršenje orhidej. Vir: thecultivationbykat

Pršenje zračnih rastlin. Vir: balconygardenweb

Katerim rastlinam pršenje škoduje?

Večini rastlin občasno pršenje ne bo škodilo, obstajajo pa tudi rastline, ki pršenja ne prenašajo najbolje. Na prvem mestu so vse rastline, ki imajo dlakave liste (na primer Afriške vijolice), saj njihove dlačice zadržujejo vlago, kar lahko vodi do sive plesni in gnilobe. Prav tako nikakor ne pršimo kaktusov in sukulent, saj bo sicer prišlo do gnitja.

Poškodbe zaradi pršenja (z mrzlo vodo) na listih afriške vijolice. Vir: thehouseplantguru

Gnilobo lahko povzročiš tudi s pršenjem novih, zvitih listov. Do gnitja v tem primeru pride zaradi zastajanja vode znotraj neodprtega lista, saj iz tam težje izhlapeva. Brez učinka je tudi pršenje rastlin, ki ne potrebujejo veliko vlage. Med takšne sobne rastline sodijo zmajevke, fikusi, drevesa življenja, potosi, slonove noge (Nolina), rastline z voskastimi listi, kaktusi ter sukulente. Najbolj pomembno pa je, da res pršiš takrat, ko imaš v prostoru z rastlinami nizko zračno vlago (pod 40 % relativne zračne vlage). Če ne veš točno, kolikšna je zračna vlaga v prostoru z rastlinami, si lahko pomagaš z merilcem vlage, katerega lahko najdeš tudi pri nas.

Kako pravilno pršiti rastline?

Če se odločiš za pršenje rastlin, je pomembno, da to počneš pravilno. V pomoč so ti lahko naslednje informacije:

• Pršenje je najbolje izvajati zjutraj med 7. in 9. uro, saj je takrat absorpcija največja, poleg tega pa imajo tako listi čez dan čas, da se posušijo.
• Pri pršenju se osredotoči na zrak okrog rastline, ne neposredno na liste. Neposredne vodne kapljice na listih lahko privabijo bolezni in povzročijo gnilobo.
• Uporabi mlačno vodo in pršilko, ki vodo razprši na zelo fine kapljice. 
• Za enakomerno vlažnost je pomembno, da popršiš po zgornji in spodnji strani listov.

Primer nepravilnega pršenja rastline. Vir: treehugger

Pravilno pršenje. Vir: houseplantauthority

• Po pršenju (ali tuširanju) je pomembno, da rastline ne postaviš v mrzel prostor ali na mesto, kjer bo izpostavljena hladnem prepihu.

Alternativni načini za povečanje zračne vlage

Običajna zračna vlaga v domu (med 30 in 50 % relativne zračne vlage) je popolnoma ustrezna za večino sobnih rastlin. Vendar so velikokrat najbolj osupljive rastline (na primer kalateje, marante, praproti, flamingovci in fitonije) tudi najbolj zahtevne kar se tiče zračne vlage. V teh primerih si lahko namesto pršenja pomagaš na različne načine:

• Lokacija: Rastline, ki potrebujejo visoko vlažnost, postavi na mesto stran od prepiha, oken, vrat, radiatorjev in klim. Najprimernejši so prostori, ki imajo naravno nekoliko višjo zračno vlago, kot so na primer kopalnice in kuhinje.
• »Grupiranje« rastlin: Postavitev rastlin skupaj omogoča povečanje zračne vlage, saj rastline med transpiracijo oddajajo vlago, ki koristi rastlinam v bližini. Pri takšni postavitvi je pomembno ohranjati zadostno vmesno razdaljo, da je omogočeno zadostno kroženje zraka. S tem bo manjša tudi možnost za prenos bolezni in škodljivcev, kot pa če se rastline dotikajo.

Grupiranje rastlin z namenom povečanja zračne vlage. Vir: bloomscape

• Vlažilec zraka: V primernem prostoru in z ustrezno uporabo lahko vlažilec znatno poveča zračno vlago. Nekateri vlažilniki zraka omogočajo tudi nastavitev željene vlažnosti, kar je še posebej koristno za občutljive rastline, ki ne prenašajo nenadnih sprememb okolja. Najbolj pomembno je, da vlažilec postaviš na primerno razdaljo od rastlin, da se izogneš morebitnim težavam, ki se lahko pojavijo, kadar razpršene kapliice padajo direktno na liste in zemljo rastline.
• Stekleni pokrovi, vitrine in terariji: Omogočajo bolj kontrolirano okolje, v katerih je lažje ohranjati konstantno višjo zračno vlago. S steklenim pokrovom boš zadržal_la vlago, ki jo rastlina izloča s transpiracijo, pri uporabi vitrine ali terarija, pa lahko uporabiš še vlažilec zraka. Pri tem ne pozabi na ustrezno kroženje zraka, kar lahko zagotoviš z namestitvijo manjših ventilatorjev znotraj vitrine.
• Tuširanje rastlin: Svoje “vlago-ljubne” rastline lahko razvajaš tudi tako, da jih vsak mesec stuširaš z mlačno vodo. Tako boš odstranil_la vse prašne delce, ki so se tekom meseca nabrali na listih, za kar ti bo rastlina zelo hvaležna, saj bo s čistimi listi lažje izvajala fotosintezo.

Če si želiš prebrati več o višanju zračne vlage v prostoru, si lahko prebereš tudi naš blog o skrbi za rastline, ko greš na dopust.

Poglej si blog o oskrbi rastlin pred dopustom

Pršenje rastlin je lahko sproščujoče opravilo, vendar je njegova vloga pri zviševanju zračne vlage okrog rastline pogosto dvomljiva. Poleg tega lahko težave, ki jih pripisujemo nizki zračni vlagi, nakazujejo na druge težave. To so lahko nenadne spremembe temperature, prepih ali neprimerno zalivanje. Najbolje je, da za regulacijo zračne vlage uporabiš alternativne načine, kot so postavitev rastlin na pravo mesto, združevanje rastlin, uporaba vlažilcev zraka ali ustvarjanje kontroliranega okolja, ki še posebej koristi zahtevnejšim rastlinam.

Naj raste! 🌿