• V košarici nimaš nobenega izdelka.

Džungla Plants

  /  nega rastlin   /  Kako skrbimo za rastline pozimi

Kako skrbimo za rastline pozimi

Zima je čas, ko imajo rastline upočasnjeno rast. Prav tako pa se pozimi veliko ljubiteljev rastlin sooča s težavami. Zato smo zate pripravili nekaj nasvetov glede splošnih problemov pozimi, katere rastline so takrat najbolj problematične in katere rastline pozimi zaživijo.

SPLOŠNI PROBLEMI POZIMI

Prenizka zračna vlaga

Zaradi ogrevanja imamo v hladnih mesecih v stanovanju nižjo zračno vlago, kar pa se na rastlinah pozna v obliki sušenje listov, listki se ne razvijajo pravilno, še posebej pogosto pri philodendronih (ker nov list ostane predolgo časa v žepku iz katerega ne more ven, saj ima prenizko zračno vlago). To posledično onemogoči pravilen razvoj lista. Pozimi se rade zaredijo pršice oziroma spider mites, saj obožujejo suhe in tople prostore.

Prekomerno zalivanje

Rastline zalivamo približno pol manj kot poleti, saj se zemlja počasneje izsuši, prav tako pa rastline niso v rastnem obdobju in porabijo manj vode.

Premalo svetlobe

Ker je pozimi dan je krajši in posledično manj sonca, rastline prejmejo manj svetlobe. Rastline takrat postavimo bližje oknu ali pa nadomestimo svetlobo z uporabo grow-lightsov.

Velike temperaturne razlike

Rastlinam ne odgovarja preveliko nihanje v temperaturi. Temperatura vpliva na rast rastline preko celičnih aktivnosti, kot so fotosinteza in celično dihanje. Z velikim nihanjem temperature se rastline zmedejo in posledično rastejo počasneje. Paziti pa moramo tudi, da se rastline ne dotikajo mrzlega okna, saj lahko tako pride do ozeblin.

Gnojenje

Pozimi rastline prenehamo gnojiti, saj večina rastlin ne potrebuje gnojenja pozimi. Rastline takrat niso ni v rastnem obdobju in ne porabijo toliko hranilnih snovi za rast. Izjema pa so monstere, ki pa so zelo požrešne in potrebujejo gnojenje tudi pozimi (pozimi jo lahko gnojimo pol manj kot poleti).

Presajanje

Poskusimo se izogniti presajanju, saj so rastline v stanju mirovanja in je to za njih dodaten šok. Rastlina pozimi nima toliko energije, da bi se hitro privadila na novo okolje in je več možnosti, da nam propade po presajanju.

Potaknjenci

Pozimi večina potaknjencev propade, sa je premrzlo in tako začnejo hitreje gniti ter počasneje rastejo. Če se ne moremo izogniti vzgajanju potaknjencev, pri tem odlično pomagata heating mat (grelna podloga) in grow-lights, prav tako pa jih lahko imamo v grow box-u in jim tako zagotovimo popolne pogoje za rast.

PROBLEMATIČNE RASTLINE POZIMI

Veliko rastlin pozimi upočasni rast in gredo v stanje mirovanja. So pa nekatere rastline, ki še posebej pozimi povzročajo veliko zdrahe, zato bomo našteli nekaj rastlin, ki delajo največ težav.

Drobno-listni fikusi

Fikus ginseng

Drobno listni fikusi kot so benjamin jeseni začnejo odmetavati liste. To je lahko zaradi temperaturne razlike, če ga konec jeseni prestavimo nazaj v ogrevano stanovanje. Prav tako je velik faktor tudi celični spomin rastlin, ki vpliva na obnašanje rastlin čez leto. Rastlina ima v svojih genih zapisano, kdaj v letu je čas za počitek in takrat začne odmetavati liste. Postavi ga na svetlo in toplo mesto, ter mu obreži vse suhe veje. Čez nekaj časa bo ponovno začel poganjati liste.

Fikus benjamin

Alokazije

Za alokazije je značilno, da konec jeseni začnejo izgubljati liste, saj se pripravlja na čas mirovanja. Po navadi alokazije odvržejo skoraj vse liste in pozimi ostane le list ali dva. Rastlino lahko pustiš tako in zanjo skrbiš naprej normalno, ali pa ji porežeš vse liste do čebulice in jo vzameš ven iz zemlje in odstraniš vse korenine. Nato pa čebulico shraniš in jo spomladi ponovno posadiš. Čebulico lahko hraniš samo v škatli, lahko jo zakoplješ v žagovino ali suho mivko, možnost pa je tudi, da čebulico pustiš v suhi zemlji. Praksa je tudi, da večje alokazije porežeš do čebulice in jo pustiš v zemlji na prezimovanju v garažnih prostorih, kjer je okno in temperatura minimalno 10 stopinj.

Begonije in kalateje

Begonijam in kalatejam se pozimi pogosto začnejo sušiti robovi listov, kar pa je znak prenizke zračne vlage. Pozimi imamo običajno v naših domovih manj zračne vlage zaradi ogrevanja. Da preprečiš sušenje listov, postavi begonije in kalateje strah od radiatorjev in grelnih naprav. Za višanje zračne vlage pozimi pa je priporočljiva uporaba vlažilcev zraka.

RASTLINE, KI USPEVAJO POZIMI

Božični kaktus (Schlumbergera)

Božični kaktus sredi oktobra postavimo v prostor, ki ima med 12-16 stopinj in mu zagotovimo temen kotiček. Tako ga spodbudimo k cvetenju in ga nato, ko zacveti ga postavimo nazaj v svetel kotiček.

Zahvalni kaktus

Puščavska roža (Adenium obesum)

Puščavska roža najbolje uspeva v toplih in sončnih pogojih, zato ji nameni kotiček z veliko svetlobe. Čeprav močno sonce spodbuja cvetenje, si puščavska roža vzame odmor v najbolj vročih in deževnih mesecih rastne sezone. To povzroči dve obdobji cvetenja. Cvetovi se začnejo razvijati zgodaj spomladi. Ob ustrezni količini svetlobe bo rastlina enakomerno cvetela do sredine poletja. Takrat se cvetenje za 6-8 tednov ustavi in se nadaljuje v zgodnjih jesenskih mesecih. Normalen pojav po cvetenju je, da začne puščavska roža odmetavati liste. Ko se vreme začne ohlajati (okoli 12 stopinj), rastlino dobro obreži in jo prenesi v notranjost. V zelo svetlem in toplem okolju, na primer v rastlinjaku, lahko Adenium ostane aktiven v vseh zimskih mesecih. Če rastlino skozi zimo prestaviš v hišo, bo do prihoda pomladi verjetno ostala v stanju polovičnega mirovanja. V tem času jo hrani v toplem prostoru s svetlo, posredno svetlobo.

Albuca spiralis

Albuca spiralis ima rastno obdobje obratno kot večina rastlin. Spomladi in poleti gre albuca v mirovanje, takrat jo zalivamo poredko in ne gnojimo. Jeseni začne albuca intenzivno rasti in konec zime, začetek spomladi albuca zacveti. Ko albuca spomladi požene cvetna stebla, konice listov pogosto porjavijo. To je naravni pojav. Če tega ne želitš, preprosto odstrani cvetna stebla, takoj ko začnejo rasti, da preprečiš porjavelost konic listov.

Albuca po obdobjih

Naj raste (tudi pozimi)! 🙂