Prikaz vseh 5 rezultatov

Mesojede rastline so rastline, ki s pastmi različnih oblik privabijo in ujamejo insekte ter manjše živali. Svoj plen prebavijo s pomočjo izločanja posebnih prebavnih sokov, ki jim omogočijo, da enostavno posrkajo vse hranilne snovi. To jim omogoča, da rastejo v zelo hranilno-revni zemlji, kjer večina rastlin ne bi preživela. Te rastline najdemo po vsem svetu, razen v Antarktiki, pri čemer je največ vrst v Severni Ameriki, Južno-vzhodni Aziji in Avstraliji.

Glavni rodovi mesojedih rastlin

Sarracenia: Za mesojedke rodu Sarracenia, ki izvirajo iz Severne Amerike, so značilne vrčaste pasti različnih oblik in barv. Svoj plen privabijo z barvo pasti in s pomočjo izločanja nektarja, ki se nabira na »ustnicah« vrčastih listov. Drseča podlaga ob robu vrča povzroči, da žuželke padejo v notranjost, kjer jih rastlina prebavi s pomočjo encimov.

Dionea: Mesojede rastline rodu Dionea veljajo za najbolj prepoznavne pripadnice mesojedih rastlin. Tako kot mesojedke rodu Sarracenia, tudi te izvirajo iz Severne Amerike. Najbolj prepoznavne so po svojih ustom podobnih pasteh, ki so občutljive na dotik. Pasti dotik zaznajo z drobnimi dlačicami, ki se nahajajo na površini pasti in so vidne tudi s prostim očesom. Ko se žuželka dotakne dlačic, rastlina zazna prisotnost plena in hitro zapre pasti. Pobeg onemogočijo zobci na robu pasti, skozi katere lahko zlezejo le zelo majhne žuželke. V tem primeru se rastlina izogne porabljanju energije za premajhen plen in čez čas ponovno odpre svojo past. Ta se lahko odpre le dva do trikrat, preden počrni in odmre.

Nepenthes: Mesojedke iz rodu Nepenthes izvirajo iz tropskih krajev, zato jih imenujemo tudi tropske vrčne rastline. Najdemo jih v Južni Aziji, Indoneziji, Malaziji, Filipinih, Madagaskarju, Šrilanki in Indiji, največ različnih vrst pa najdemo na otokih Borneo, Sumatra in Filipinih. Pri njih najdemo pasti vrčaste na konici listov,  svoj plen pa privabljajo z izločanjem nektarja, ki služi tudi pri prebavi.

Drosera: Mesojede rosike sodijo v rod Drosera, in veljajo za največji rod mesojedih rastlin, katere najdemo na vseh kontinentih sveta, z izjemo Antarktike. Nektar privabi, ujame in tudi prebavi plen, predvsem manjše žuželke. Ko zaznajo plen, hitro premaknejo svoje dlačice tako, da ga čim bolj objamejo in onemogočijo pobeg. Zanimivo je, da se njeni sokovi velikokrat uporabljajo za izdelavo naravnih zdravil, predvsem homeopatskih kroglic in kapljic za blaženje kašlja ter vnetja dihal.

Pinguicula: Poznane tudi pod imenom maslenice in maslenke, so mesojede rastline rodu Pingucula. Rastejo predvsem v severni hemisferi, nekaj pa jih najdemo tudi v Mehiki, Srednji in Južni Ameriki. Tako kot rastline rodu Drosera, svoj plen privabijo s pomočjo izločanja lepljivega nektarja, ki se nabira na površini listov. Ob kontaktu z žuželko se izločanje sokov še poveča, kar onemogoči njen pobeg.

Nega mesojedih rastlin

Svetloba: Mesojede rastline potrebujejo ogromno direktne in indirektne svetlobe. Direktna svetloba pri mesojedkah omogoči obarvanje pasti v različne vijolične, roza in rdeče odtenke, medtem ko bodo na mestih z manj direktne svetlobe ostale zelene barve. Najbolj primerna direktna svetloba je svetloba v dopoldanskih in poznih popoldanskih urah, ko sončni žarki ne morejo opeči listov.

Zalivanje: Mesojede rastline obožujejo vlažno zemljo in se ne marajo izsušiti med zalivanji. Pri večini mesojedk je najbolje, da ves čas stojijo v centimetru vode. Izjema so tu mesojedke rodu Nepenthes, katere ne smejo stati v vodi, med zalivanji naj se posušita zgornja dva centimetra zemlje. Pomembno je, da pri zalivanju mesojedk vedno uporabiš destilirano vodo ali deževnico, saj lahko voda iz pipe škoduje rastlini. Za zalivanje lahko uporabiš tudi prevreto vodo, katero predhodno ohladiš. Pozimi mesojedke ne smejo stati v vodi, zemlja pa mora biti ves čas enakomerno vlažna.

Zračna vlaga in temperatura: Mesojedke potrebujejo vsaj povprečno, najbolje visoko zračno vlago. V primeru nizke zračne vlage lahko upočasnijo rast in obstoječe pasti začnejo odmirati. Vsem mesojedim rastlinam najbolj odgovarjajo temperature med 16 in 27 °C.

Gnojenje in hranjenje: Mesojedke ne potrebujejo gnojenja, saj vsa potrebna hranila dobijo z ujetimi žuželkami in živalmi. Gnojenje jim lahko celo škodi, saj po navadi rastejo v hranilno-revnih tleh in niso vajene na višjo koncentracijo hranil v zemlji. Edine mesojede rastline, ki potrebujejo gnojenje so mesojedke iz rodu Nepenthes, katere gnojimo tako, da gnojilo za orhideje razredčimo z destilirano vodo v razmerju 1:10 in mešanico natočimo v vrčaste pasti. 

Prav tako ni potrebe po dodatnem hranjenju, saj mesojede rastline tudi v notranjih prostorih ujamejo dovolj za preživetje. Zato mrtvih žuželk ne meči v pasti mesojedke, prav tako pa se ne dotikaj njenih pasti, ki so zelo občutljive in lahko ob konstantnem dotikanju odmrejo.

Presajanje in zemlja: Mesojede rastline na vsake toliko časa potrebujejo presajanje v svežo zemljo. To bodo pokazale z naslednjimi znaki:

• Nestabilna in bleda rastlina, ki ne raste več;
• Korenine kukajo skozi drenažne luknje na dnu lonca;
• Zeleni del rastline postane težek in se zlahka prevrne;
• Voda med zalivanjem hitro steče čez lonec, ne da bi se zemlja navlažila.

Pomembno je, da ob presajanju uporabiš zemljo za mesojedke, saj lahko običajna zemlja za tropske rastline vsebuje preveč hranil. Priporočamo ti Džunglino mešanico zemlje za mesojede rastline. Naša mešanica zemlje je najbolj primerna za mesojedke rodu Dionea in Sarracenia, ustrezna pa je tudi za večino mesojedk iz rodu Drosera in Nepenthes. Za mesojedke rodu Nephentes je najbolje dodati še za eno tretjino lubja. Zemlja ni primerna za mesojedke iz rodu Pinguicula. Za njih lahko mešanico zemlje namešaš sam_a, tako da na vsaki dve merici šote dodaš eno merico peska in eno merico perlita. Lahko uporabiš tudi kokosovo šoto, dokler jo pred uporabo temeljito spereš in s tem odstraniš soli, ki so naravno prisotne v njej.

Prezimovanje: Večina mesojedih rastlin potrebuje zimsko obdobje mirovanja v prostoru z nižjimi temperaturami. V primeru, da nima časa za počitek, se lahko izčrpa in odmre. Začetek obdobja mirovanja nakažejo s hitrejšim odmiranjem pasti in upočasnjeno rastjo. Do začetka pomladi rastlino postavi na hladnejše mesto, kjer prejme malo ali nič svetlobe. Tukaj je nekaj nasvetov za uspešno prezimovanje mesojedke:

1. Temperature v prostoru naj bodo med prezimovanjem med 4 in 7 °C
2. Popolna odsotnost svetlobe za mesojedko v fazi mirovanja ne bo škodljiva, dokler je temperatura v prostoru pod 7 °C
3. Mesojedka naj ima ves čas vlažno, vendar ne mokro zemljo. Pozimi naj ne stoji v vodi!
4. Če opaziš plesen na rastlini in/ali zemlji, odstrani plesnive dele in rastlino tretiraj z BIO fungicidom.
5. Če nimaš na voljo hladnega prostora, lahko svojo mesojedko postaviš tudi v hladilnik. Pred tem jo zapri v prozorno vrečko in pazi, da ne pozabiš na zalivanje.

V začetku pomladi svojo mesojedko postopoma premakni v toplejši in svetlejši prostor. Začneš lahko  s postavitvijo v temnejšo kopalnico ali hodnik, in jo čez nekje dva tedna prestaviš na svetlejše mesto.