Topli nasveti za hladne dni: Zalivanje rastlin pozimi

Zima je čas tišine in počitka za naravo, prav tako pa se v tem času spočijejo tudi naše rastline, ki so nas razveseljevale skozi dolgo rastno sezono. Krajši dnevi in posledično upočasnjena rast spremenijo njihove potrebe, še posebej potrebe po zalivanju. Poglejmo, kako pravilno zalivati rastline pozimi in se izogniti pogostim napakam.

Splošno o zalivanju rastlin pozimi

Med novembrom in marcem rastline počivajo, kar se odraža v občutno počasnejši rasti. Glavni dejavniki, ki prispevajo k upočasnjeni rasti so manjša količina svetlobe, krajši dnevi, suh zrak ter pogostejša nihanja temperature. Upočasnjeni rasti rastlin sledi postopno zmanjševanje potrebe po vodi in hranilih, zato je ključno, da spremljamo vlažnost zemlje in se ne držimo strogega urnika zalivanja. Na splošno rastline pozimi potrebujejo za  polovico manj zalivanja.

Zalivanje notranjih rastlin

V zimskih mesecih je še vedno potrebno paziti na sobne rastline, vendar ne pretiravaj z zalivanjem. Pogostost zalivanja je odvisna od več dejavnikov, vključno z vrsto rastline, lego, zračno vlago, vrsto lonca in sobno temperaturo. Ključnega pomena je, da pred vsakim zalivanjem preveriš tri stvari:

• Vlažnost zemlje: Počakaj, da se vrhnji sloj zemlje popolnoma izsuši do globine petih centimetrov pri »žejnih« rastlinah, medtem ko je pri ostalih rastlinah pametno počakati, da se zemlja skoraj popolnoma izsuši. Za lažje nadziranje vlažnosti zemlje si lahko pomagaš s hidrometrom.

Vlažnost zemlje lahko pred zalivanjem preveriš s prstom, ali pa uporabiš higrometer. Vir: Džungla Plants

• Teža lonca: Pred in po zalivanju preveri težo rastline, saj boš tako dobil_la občutek, kdaj je zemlja resnično suha. Nekatere rastline, kot so zamije, taščini jeziki in fikusi, je priporočljivo zaliti šele tedaj, ko je lonec zelo lahek.
• Izgled rastline: Najbolj očitni znaki pomanjkanja vode vključujejo povešene in mehke liste in bledenje barve rastline. Sušenje konic listov je še en pogost znak, ki kaže, da rastlina potrebuje zalivanje, velikokrat pa do tega pride tudi ob prenizki zračni vlagi.

Znaki žejne rastline. Vir: GardenGate

Zalivanje »žejnih« tropskih rastlin

Rastline, ki zahtevajo stalno vlažno zemljo, kot so kalateje, marante, bananovci, praproti, fittonije, spatifili in drobnolisti fikusi, se lahko pozimi med zalivanji nekoliko bolj izsušijo. Pomembno je, da zaliješ preden se zemlja popolnoma izsuši, torej ko zgornji sloj zemlje suh, medtem ko je globlja zemlja le rahlo vlažna in ne popolnoma mokra. Če uporabljaš higrometer za pomoč pri zalivanju, je ciljna vrednost med 3 in 8.

Zalivanje ostalih tropskih rastlin

Nekatere rastline, kot so zamije, sanseverije, monstere, fikusi, dracene, potosi in filodendroni, prenašajo ali celo potrebujejo suho zemljo med zalivanji pozimi. Zalij jih, ko se zemlja popolnoma izsuši in rastlina pokaže znake žeje. Če uporabljaš higrometer za pomoč pri zalivanju, počakaj, da se raven vlažnosti zemlje spusti pod 3, pri zamijah in taščinih jezikih pa lahko celo do 1.

Zalivanje kaktusov in sukulent

Kaktusi in sukulenti potrebujejo zelo malo vode pozimi. Zalivanje naj bo redko in odvisno od videza listov. Mehki in nagubani listi so znak, da potrebujejo zalivanje. Običajno bo to največ enkrat na mesec do enkrat na dva meseca.

Če z zimskim mirovanjem želiš spodbuditi cvetenje, je pomembno, da kaktus premakneš na sončno mesto s temperaturo pod 15 °C. V tem primeru kaktusa v zimskem času ne zalivaš.

Zalivanje zunanjih lončnic

Pozimi se večina zunanjih lončnic zdi mrtvih in lahko se znajdemo v dilemi, ali jih je sploh treba zalivati. Zunanje lončnice po navadi vseeno pozimi potrebujejo zalivanje nekje enkrat do dvakrat na mesec. Tukaj je nekaj smernic, ki ti bodo v pomoč pri zalivanju:

• Temperatura nad zmrziščem: Počakaj na temperature nad 4°C, saj rastline najbolje absorbirajo vodo, ko ni prehladno.
• Preveri zemljo: Preveri, da zemlja ni zamrznjena ali pokrita s snegom, saj se v zamrznjeni zemlji voda ne more učinkovito absorbirati.
• Upoštevaj vremensko napoved: Če ni napovedi snega ali padavin, je to idealen čas za zalivanje.
• Zalivaj zjutraj: Voda naj ima čas, da se vpije, preden temperature ponoči padejo pod ničlo.
• Uporabi mlačno vodo: Zelo pomembno je, da za zalivanje zunanjih rastlin uporabiš mlačno vodo, saj lahko ledeno mrzla voda šokira rastlino in poškoduje korenine.

Pogoste napake pri zalivanju pozimi

Ob neustrezni prilagoditvi zalivanja pozimi lahko pri rastlinah pride do različnih težav, kot so gnitje, plesen, temperaturni šok, razvoj škodljivcev in nakopičenje mineralov v zemlji. Tukaj je še nekaj smernic, kako preprečiti omenjene težave pri zunanjih in notranjih rastlinah:

• Zalivanje z namakanjem: Pozimi vrhnji sloj zemlje običajno ostane vlažen dlje časa, kar lahko povzroči gnitje stebla ali debla, plesen in pojav mrtvaških mušic. Z namakanjem se lahko tem težavam izogneš, saj bo zgornji sloj zemlje, ki ni prepleten s koreninami, ostal suh. Če se trenutno spopadaš z zalego mrtvaških mušic, ti je lahko v pomoč tudi naš blog o mrtvaških mušicah.

Zalivanje z namakanjem. Vir: Invincible houseplants

Poglej blog o mrtvaških mušicah

• Prilagojeno zalivanje: Rastlina vedno pokaže, kadar zalivamo premalo ali preveč. Če se rastlina suši, guba liste in se poveša, je to običajno znak premalo zalivanja, medtem ko gniloba zanesljivo kaže, da je zalivanje preveč pogosto.
• Zalivanje z mlačno vodo: Voda iz pipe je pozimi tudi ledeno mrzla, kar lahko rastlino šokira. Zato se vedno prepričaj, da je voda, s katero zalivaš, sobne temperature in se tako izogni temperaturnemu šoku in poškodbi korenin.
• Zmanjšanje gnojenja: Zaradi upočasnjene rasti rastline ne potrebujejo toliko hranil, kot med aktivno rastno sezono. Pri hitro rastočih rastlinah (potosi, filodendroni, monstere) zmanjšaj količino gnojila na polovico in pognoji le tedaj, ko rastlina hitro raste in kaže znake pomanjkanja – rumenenje listov. Pri ostalih rastlinah z gnojenjem raje počakaj do pomladi. Tukaj bomo izpostavili še monstero adensonii, ki je po naših izkušnjah najbolj požrešna rastlina in jo zato gnojimo v vseh letnih časih 😄

Rumeni listi so lahko tudi posledica neprimernega zalivanja, temperaturnega šoka, premalo svetlobe, prekomernega gnojenja, boleni in škodljivcev. Vir: University of Maryland Extension

Zdaj, ko smo pripravljeni na zimsko zalivanje rastlin, bodo rastline ostale zdrave in srečne v hladnih mesecih. S pravilno nego bodo po zimi zopet pripravljene na novo rastno sezono.

Naj raste (tudi pozimi)! 🌿