Sajenje sadik sadnega drevja: Vse, kar moraš vedeti

Sajenje sadik sadnega drevja: Vse, kar moraš vedeti

Sajenje sadik sadnih dreves je dolgoročna naložba, zato je pomembno, da jih posadimo pravilno. Pravilna priprava tal in sajenje bosta zagotovila, da se drevo dobro ukorenini, zdravo raste in obilno obrodi. V tem blogu ti pokažemo vse ključne korake za uspešno sajenje sadik sadnega drevja.

1. Čas sajenja

Jesen in zgodnja pomlad sta najboljši čas za sajenje sadik sadnega drevja in jagodičevja. Sadike brez koreninske grude sadimo, ko niso več olistane ali spomladi, preden brstijo. Izjema so tu sadike, ki so gojene v posodah, kar omogoča sajenje tudi v rastni sezoni. Vendar ima jesensko sajenje prednost, saj se rastline do pomladi ukoreninijo in lažje zaživijo v novem rastnem ciklusu. Spomladi posajene sadike pa se morajo najprej ukoreniniti, zato v primerjavi z jesenskimi sadikami nekoliko zamujajo z razvojem.

“Jesensko sajenje ima prednost, saj imajo tako rastline čas, da se do pomladi ukoreninijo in lažje zaživijo v novem rastnem ciklusu.”

2. Izbira prave sadike in lokacije

Pred sajenjem preveri zahteve posamezne sorte sadnega drevja. Večina sadnih dreves potrebuje sončno lego, še posebej toplotno zahtevne vrste, kot so kaki in na mraz bolj odporne sorte fig. Če živiš v območju s hudimi zimami, izberi mesto, kjer bo drevo manj izpostavljeno pozebi. Pomembno je tudi, da ima sadika dovolj prostora za rast in ustrezno razdaljo od drugih dreves ali objektov. Pred nakupom se vedno pozanimaj o končni velikosti drevesa, da se izogneš težavam s preveliko rastjo.

“Pred sajenjem se vedno pozanimaj o končni velikosti drevesa, da se izogneš težavam s preveliko rastjo!”

3. Priprava sadilne jame

Pravilna priprava tal je ključnega pomena za dober razvoj korenin. Tla so življenjski prostor korenin, zato je pomembno, da so globoka, zračna in za vodo prepustna. Tu je nekaj ključnih informacij, ki ti bodo v pomoč pri sajenju tvoje sadike.

• Velikost jame: Sadilna jama naj bo 1×1 meter, da bo zemlja okoli korenin dobro zrahljana, kar bo omogočilo nemoten razvoj korenin.
• Globina: Priporočljiva globina je 50–70 cm, odvisno od velikosti koreninske grude.
• Na dno jame lahko dodaš nekaj kamenja, saj bo to preprečilo, da bi se drevo sčasoma posedlo globlje.
• Na vrh kamenja vrni zgornjo plast zemlje (trava in vrhnja plast prsti).
• Če imaš težave z voluharji, sadiko posadi v žičnato mrežo iz nerjaveče kovine, ki bo korenine zaščitila pred poškodbami.

“Sadilno jamo je najbolje pripraviti mesec dni prej, da se zemlja prezrači.”

Primer pravilne zasaditve sadike. Vir: Jardines Sin Fronteras

4. Prilagoditev prsti pred sajenjem

Pred sajenjem je pomembno, da izkopano zemljo čim bolj prilagodiš potrebam sadike. V peščena tla dodaj humus, da izboljša sposobnost zadrževanja vlage in hranil, v glinena tla pa dodaj glinopor ali drug rahljalni material, da izboljšaš drenažo. V zemljo dodaj tudi organsko gnojilo ali specializirano gnojilo za sadno drevje. To bo mladim koreninam zagotovilo hranila, ki jih potrebujejo za hiter začetek rasti.

5. Pravilno sajenje sadike

Ko je sadilna jama pripravljena, lahko posadiš drevo:

1. Postavi sadiko tako, da bo koreninski vrat poravnan s površino tal – ne pregloboko in ne previsoko.
2. Korenine razporedi v vse smeri, da bodo zavzemale čim večjo površino.
3. Korenine rahlo prekrij z zemljo in jo nežno potlači, da odstraniš zračne žepe.
4. Cepljeno mesto mora biti 15–20 cm nad tlemi, saj se cepljena sorta ne sme osamosvojiti.
5. Deset do 20 centimetrov stran okoli debla oblikuj nizek nasip iz zemlje v obliki kroga, ki bo deloval kot nekakšna “skledica” za vodo. Tako bo voda med zalivanjem ostala v območju korenin in se postopoma vpijala v tla, namesto da bi odtekla stran.

Pri sajenju je zelo pomembno, da je vrat koreninske grude sadike poravnan z nivojem tal. Vir: Russell Tree Experts

6. Opora za sadiko

Sadike prvi dve leti rasti potrebujejo oporo, da se stabilno ukoreninijo in se ne poškodujejo zaradi vetra ali snega. Tu je nekaj pomembnih informacij o postavitvi opore:

• Kol se zabije v sadilno jamo pred posaditvijo drevesa, da ne bi poškodovali korenin po sajenju.
• Oporo običajno postavimo na severno stran sadike, da preprečimo, da bi sonce preveč segrelo deblo na eni strani in povzročilo temperaturne razlike, ki lahko vodijo do pokanja skorje.
• Kol se lahko postavi tudi na stran, ki je bolj izpostavljena vetru, da sadiko zaščiti pred močnimi sunki vetra in prepreči njeno nagibanje.
• Kol naj bo približno 10-20 cm stran od debla, da omogoča stabilnost, ne da bi poškodoval korenine.
• Sadiko priveži v obliki osmice, da se ne poškoduje. Eno vezavo naredi pod cepljenim delom in eno nad njim.
• Pomembno je, da pri privezovanju sadike na oporo ne zategneš preveč, saj se bo v nasprotnem primeru tekom rasti vrvica vrasla v deblo.
• Za vezavo uporabi mehek kos blaga ali za to namenjen trak, da se izogneš poškodbam debla.

7. Zalivanje in začetna nega

Prvo leto po sajenju je redno zalivanje ključnega pomena. V sušnih obdobjih zalivaj vsaj enkrat na teden, saj mlada drevesa potrebujejo več vlage za uspešno ukoreninjenje. Če imaš težave z zagotavljanjem rednega zalivanja, razmisli o kapljičnem namakanju, saj je voda nujna za cvetenje in razvoj plodov. Poleti lahko tla zastreš s slamo, kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem, kar bo pomagalo ohranjati vlago in postopoma sproščalo hranila. Zastirko nanesi, ko je zemlja vlažna, na primer po dežju, vendar poskrbi, da se ne dotika debla drevesa.

Primer uporabe zastirke z namenom zadrževanja vlage in hranil. Vir: Green Vista Tree Care

Pri jablanah in hruškah lahko pričakuješ večjo rodnost, če veje sproti vezeš navzdol, da so čim bolj vodoravne. Prav tako si boš na ta način zagotovil_a lažje obiranje.

Zaključek

Sajenje sadik sadnega drevja ne rabi biti nič zastrašujočega. S pravilno pripravo tal, pravilnim sajenjem in ustrezno oporo bo tvoje sadno drevo imelo najboljše možnosti za zdravo rast in obilno rodnost. Če upoštevaš vse te korake, se ti bo drevo zahvalilo s čudovitimi cvetovi in slastnimi plodovi v prihodnjih letih.

Naj raste!