8. razlogov za rumenenje listov na sobnih rastlinah

Rumene liste na rastlinah povzročijo različni dejavniki, kot so prekomerno zalivanje, premalo zalivanja, temperaturni šok, izpostavljenost prekomerni ali premalo sončni svetlobi, pomanjkanje hranil ali prekomerno gnojenje, glivične ali virusne bolezni ter škodljivci. Velikokrat pa je rumenenje spodnjih listov popolnoma normalen pojav, saj rastlina med rastjo odvrže stare liste in dela nove.

1. Prekomerno zalivanje

Prekomerno zalivanje je najpogostejši problem rumenenja listov. Pred zalivanje vedno preveri vlažnost zemlje. Ko je zgornja polovica zemlje še zmeraj mokra, rastlina ne potrebuje dodatnega zalivanja. Če imajo rastline konstantno zelo vlažno zemljo pride do pomanjkanja kisika, ki je ključen za razvoj korenin, kar povzroči gnitje korenin.

Znaki: Listi začnejo rumeneti in veneti, stebla postajajo mehka na otip, pojavljajo se črni madeži na listih in steblu.

Rešitev: Najpomembnejša stvar – zalij manjkrat in naj rastlina nima vode ves čas na dnu okrasnega lončka. Večino tropskih rastlin je najbolje zaliti, ko je zemlja skoraj popolnoma suha in takrat jih zalijemo obilno. Imej odtočen sadilni lonec (torej naj ima na dnu luknje, kjer se bo odtekla odvečna voda med zalivanjem, ki jo potem lahko odlijemo). Rastlino lahko  presadiš v bolj zračno mešanico zemlje, ki bo omogočala dostop kisika v zemljo (dodajanje perlita in lubja).

Nasvet: Veliko lažje rešimo premalo zalito rastlino, kot preveč zalito. Zato je priporočljivo raje počakati, da rastlina rahlo povesi liste in pokaže da je žejna. Tako bo nekaj ur po zalitju spet kot nova. Če rastlino zaliješ preveč in pride do gnitja, pa je zadevo težko rešiti (najbolje je porezati gnile korenine in jo presaditi v suho zemljo). Za nasvete o zalivanju rastlin najdeš na našem blogu, prav tako pa je napisan tudi blog na temo o mešanju zemlje.

Poglej blog o zalivanju

Poglej blog o mešanju zemlje

Prezalita monstera. Vir: Džungla Plants

2. Premalo zalivanja

To je pogost problem poleti ali takrat, ko nas dlje časa ni doma. Dvigni lonček z rastlino in če je lažji kot običajno ter ima presušeno zemljo, je to znak, da rastlina potrebuje zalivanje.

Znaki:  Listi rumenijo, vihajo se navznoter ter se povešajo.

Rešitev: Dobro zalij rastlino, saj imajo rastline raje dobro zalivanje z več vode, kot pa pogostejše zalivanje z malo vode. Rastlino lahko tudi stuširaš pod tušem, s čimer rastlino dobro zaliješ in spereš prah iz listov za boljšo fotosintezo.

Vihanje listov – pomanjkanje vode. Vir: Džungla Plants

3. Temperaturni šok

Tudi temperatura prispeva k barvi listov, ko je prevroče ali prehladno. Tropske rastline ne marajo biti na prepihu ali direktno nad radiatorjem. Listi postanejo blede rumene barve ali skoraj bele. Če je rastlina dlje časa izpostavljena mrazu (pod 10 stopinj) so rumeni listi in črni madeži znak, da je rastlino pozeblo.

Znaki: Vsi listi na rastlini rumenijo in v nekaterih primerih odvržejo liste. V primerih, da rastlino pozebe, se na listih pojavijo črni madeži.

Rešitev: Rastlino postavi na prostor, kjer ni prepiha in ni v direktni bližini radiatorjev ter klimatskih naprav. Poreži najbolj prizadete liste in ji daj čas, da se aklimatizira. Za nasvete kako poskrbeti za svoje sobne rastline pozimi, si lahko prebereš blog na to temo.

Poglej blog o negi rastlin pozimi

Rumene liste porežemo. Vir: Džungla Plants

4. Sončna svetloba

Rumeni listi se prav tako pojavijo, ko rastlina prejema preveč ali premalo sončne svetlobe. Večini rastlin najbolj odgovarja indirektna sončna svetloba (sončna svetloba, ki ali prehaja skozi medij – okno ali liste drevesa – ali se odbija od druge površine, preden doseže rastlino).

Znaki: Če je rastlina izpostavljena premalo sončni svetlobi, bo njena rast upočasnjena in listi na dnu bodo rumeneli. Če pa je rastlina izpostavljena premočni sončni svetlobi, bodo listi rumeneli na njih pa se bodo pojavili rjavi madeži, ki so posledica ožganin.

Rešitev: Rastlin ne izpostavljaj direktni sončni svetlobi. Za tiste rastline, ki pa imajo raje manj sončne svetlobe postavi na mestu, kjer nanjo ne bo sijalo popoldansko sonce, ki je najmočnejše.

5. Pomanjkanje hranil

Ne smeš pozabiti na gnojenje rastlin, saj pomanjkanje hranil prav tako povzroča rumenjenje listov.

Znaki: Listi rumenijo v vzorcih (npr. žile na listih so zelene, okoli pa list rumeni), rast rastline je upočasnjena.

Rešitev: Rastlino zalij z gnojilom v meri označeni na embalaži gnojila. V rastnih obdobjih pognoji rastline pogosteje (lahko z vsakim zalivanjem), rastlino pa lahko tudi presadiš v svežo mešanico zemlje, saj sveža mešanica zemlje vsebuje več hranil.

Rumenenje listov – pomanjkanje hranil. Vir: Džungla Plants

6. Prekomerno gnojenje

Čeprav je gnojenje rastlin zelo priporočljivo, moraš biti previden, da ne pognojiš rastlin preveč. Pogosto uporabimo preveč gnojila, ker želimo, da bi rastlina rastla hitreje, toda s tem lahko ustvariš strupeno okolje, ki  ”zažge” korenine in liste, kar povzroči njihovo rumenenje.

Znaki: Listi postanejo rumeni ali rjavi, se posušijo in pogosto odpadejo.

Rešitev: Preden rastlino pognojiš, poglej priporočeno količino gnojila – za prva gnojenja lahko uporabiš tudi manj gnojila, kot je priporočeno. Pozimi pa se gnojenje odsvetuje, saj rastline ne rastejo tako aktivno (seveda so tudi izjeme kot sta Monstera Deliciosa in Monstera Adansonii, ki so zelo požrešne in potrebujejo gnojila tudi pozimi). Ožganinam zaradi prekomernega gnojenja se lahko izogneš tudi z uporabo organskih gnojil, ki niso tako močna (predlagamo Bio bizz).

7. Glivične ali virusne bolezni

Rumeni listi na rastlinah so lahko posledica okužb rastline z glivično ali virusno boleznijo. Znaki in zdravljenje se razlikuje glede na vrsto bolezni (nekatere rastline, kot so npr. Anthuriumi so bolj nagnjeni h glivičnim okužbam, kar povzroča rjave in rumene madeže na listih).

Znaki: Rumeni listi, ki se vihajo navzgor, rjavi madeži z rumeno obrobo, ki se širijo. Še posebej bodite pozorni, če imate zelo visoko vlago in visoko temperaturo, saj so to idealni pogoji za razvoj glivic.

Rešitev: Za preprečitev pravilno zalivaj rastline (izogibaj se pretiranem zalivanju, ki ustvarjajo idealne pogoje za razvoj glivic in virusov). Prav tako se glivice lahko namnožijo če prekomerno pršiš rastline, zato v ta namen priporočamo vlažilec zraka. Ta ima manjše kapljice, ki se enakomerno razporedijo in ne stojijo na listih. Za zdravljenje se uporablja fungicide, ki vsebujejo fosfor, baker ali strobilurin (odvisno od vrste bolezni).

Rjavi madeži z rumeno obrobo lahko pomenijo glivično ali bakterijsko okužbo. Vir: Džungla Plants

8. Škodljivci

Poškodbe in simptomi, ki jih kažejo vaše rastline, se lahko razlikujejo glede na vrsto škodljivcev, vendar so porumeneli listi pogost znak večine. Ko opaziš težavo, najprej poišči in identificiraj škodljivce, ki povzročajo težave. Ko pozorno opazuješ svoje rastline, pokukaj na zgornji in spodnji del listov ter tudi stebla. Ker je večina škodljivcev zelo majhnih si lahko pomagaš z lučko in lupo.

Znaki: Sprememba barve in teksture listov, listi lahko postanejo pikasti, lisasti ali porumeneli.

Rešitev: Zdravljenje je odvisno od vrste škodljivca, lahko uporabiš organske ali kemične insekticide. Za mešanje pripravka vedno upoštevaj navodila na embalaži. Pomembno pa je redno spremljanje vaših rastlin, saj tako lahko opaziš škodljivce v zgodnji fazi, ko še niso povzročili pretirane škode in se jih lažje odstrani.

Škoda od tripsov na monsteri. Vir: Džungla Plants

Poleg zgoraj naštetih razlogov pa ne pozabi, da ko rastline rastejo, se starejši listi postarajo, kar vodi v njihovo rumenenje in sčasoma odpadejo. Torej, če je vaša rastlina zdrava in brez očitnih problemov bodi brez skrbi, če kateri od starejših listov porumeni in odpade, saj je to nekaj popolnoma normalnega. Prav tako pa je normalen pojav za rastline, da pozimi preidejo v fazo mirovanja in odvržejo vse liste. To je zelo pogosto pri Alokazijah, ki jeseni/pozimi povesijo svoje liste, eden za drugim porumenijo in odpadejo, nato pa spomladi ponovno požene nove liste.

Naj raste! 🌿