Monstere (Monstera)

Prikaz vseh 15 rezultatov

Monstera: kraljica urbane džungle

Iščeš monstero, ki bo s svojimi veličastnimi listi popestrila tvoj dom? V tej kategoriji najdeš različne vrste monster – od priljubljene monstere deliciose do redkih variegat, v nadaljevanju pa koristne nasvete za nego monstere. 

1. Monstera se predstavi

Monstera, veličastna in ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin, je verjetno ena najbolj poznanih sobnih rastlin. Monstere so tropske plezalke, ki hitro rastejo, niso zahtevne za nego in so odlične za začetnike in ljubitelje urbane džungle. 

Monstera spada med vrste zimzelenih tropskih rastlin aroidov, ki prihajajo z območja Srednje Amerike. Preko botaničnih vrtov so bile širšemu svetu predstavljene v začetku 20. stoletja, domorodna ljudstva pa so jih poznala že prej. 

Monstera je znana predvsem po naravnih luknjah oz. zarezah na listih (fenestracijah), zaradi česar je dobila ljubkovalno ime in sicer »švicarski sir«, ki je že od nekdaj simbol vsega luknjastega. Monstera je z razlogom ena najbolj iskanih sobnih rastlin:

1. Prvi razlog so čudoviti in veliki listi močnih zelenih barv, ki skupaj z dolgimi peclji hitro in bujno rastejo ter hitro poskrbijo za dekoracijo doma. 
2. Monstera je zelo hvaležna rastlina, za katero je precej enostavno skrbeti. Ne potrebuje pogostega zalivanja, tudi ne gnojenja, zato je dobra izbira za tiste, ki si želijo v stanovanju več zelenja, a ne tudi več skrbi.
3. Obenem je monstera zelo zdrava rastlina, ki le redko podleže škodljivcem in boleznim. Zato je dobra izbira tudi za vse začetnike, ki si še pridobivajo izkušnje z nego rastlin.
4. In nenazadnje: monstere so zimzelene, vedno popularne, večgeneracijske. Imele so jih naše babice, nato naše matere in zdaj jih imamo mi!

Skratka, kakorkoli obrnemo, monstera je vedno odlična izbira!

2. Vrste monster

Čeprav ob besedi najprej pomislimo na navadno monstero delicioso z velikimi luknjastimi listi, to ni edina vrsta monstere. Glede na velikost, barvo in postavitev ter razporeditev fenestracij obstaja kar 48 vrst monster! Nekatere so tako redke, da jih skoraj nemogoče kupiti. Poglejmo si nekaj najpogostejših in tudi nekaj tistih najredkejših:

• Monstera deliciosa je navadna monstera, velika bujna rastlina, s temno zelenimi velikimi listi, ki imajo razvejane fenestracije. Monstera deliciosa je ena izmed redkih aroidnih rastlin, ki ob idealnih pogojih tudi zacveti in razvije sadež. Vendar je to zunaj njenega domačega habitata zelo redko.
• Monstera adansonii se od monstere deliciose razlikuje v bolj podolgovatih, zoženih listih s popolnoma zaprtimi luknjami. Hkrati ima monstera adansonii tudi rahlo nagubane listke. Monstera adansonii je sicer ena izmed bolj priljubljenih in v zadnjem času vsekakor zelo popularnih izbir.
• Monstera obliqua je na prvi pogled podobna monsteri adansonii, a vendar je monstera obliqua precej edinstvena rastlina. Površina njenih listov je večinoma luknjasta. Prepoznavna je namreč ravno po enakomerno razporejenih večjih luknjicah, tako da so listi videti kot krhka mreža. Tudi na splošno so listi zelo tanki in ranljivi. Monstera obliqua je tako ena izmed bolj zahtevnih in tudi ena izmed težje dostopnih vrst monster.
• Mini monstera oz. Rhaphidophora Tetrasperma v resnici ni monstera, ampak Rhaphidophora Tetrasperma. Ker je rastlina tako po obliki kot načinu rasti zelo podobna monsteri, je dobila takšno poljudno ime.
• Monstera variegata. Med monstere spadajo tudi vedno bolj zaželjene variegirane monstere, ki so gensko mutirane rastline. Prepoznamo jih po značilnih belih lisah na listih. Poznamo različne variegirane monstere, npr. variegirano monstero delicioso ali variegirano monstero adansonii. So rahlo zahtevnejše za nego, saj zaradi belih lis na listih rastline težje opravljajo fotosintezo. Beli listi so tudi občutljivejši na premočno svetlobo.
• Monstera Peru je prepoznavna po precej kompaktnih in nagubanih listkih svetlikajoče se temno zelene barve. Ravno ti drugačni, debelejši listi so prepoznavni znak in največji adut te različice.
• Monstera Siltepecana je še ena zanimiva različica monstere deliciose. Edinstvena je predvsem zaradi svojih unikatnih listkov. Mlajša rastlina ima na listih prepletene srebrne vzorce na temno zelenem ozadju, v katerem je moč prepoznati tudi odtenek modre. Ko rastlina raste, počasi izgublja te barvne lise. Hkrati listi postajajo vse večji in začnejo tvoriti za monstero značilno fenestracijo.

Kot zanimivost: v trgovinah so monstere pogosto napačno klasificirane. In sicer zato, ker se listi monstere razvijajo in spreminjajo skozi vso življenje. Tako je lahko mlada rastlina videti povsem drugače kot starejša. Zato ji marsikdo pripiše napačno vrsto.

V Džungli imamo v ponudbi različne vrste monster, ki se med seboj razlikujejo tako v vrsti kot tudi po velikosti. Izbirate lahko med mladimi sadikami kot tudi že razvitimi, odraslimi rastlinami XXL velikosti. Tako boste zagotovo našli tisto, ki vam ali vašim bližnjim, po velikosti in videzu najbolj ustreza.

3. Nega monstere

3.1 Zemlja za monstero

Monstera potrebuje zračno in odtočno mešanico zemlje in perlita, v katero lahko dodate tudi lubje za orhideje. V Džungli nudimo tudi že narejeno mešanico zemlje, primerno za aroide, torej tudi za monstere.

3.2 Temperatura in svetloba za monstero

Ker monstera prihaja iz tropov, je navajena toplega in vlažnega podnebja, zato ji moramo takšne pogoje ustvariti tudi doma. Najbolje uspeva na sobni temperaturi od 18 do 25 stopinj Celzija. Monstera potrebuje tudi dovolj svetlobe, zato jo postavite na svetlo mesto. A naj svetloba ne bo direktna. Poboža jo lahko nekaj blagega jutranjega ali večernega sonca.

Če jo boste postavili v bližino okna, morate biti pozorni na dvoje: 

• ko pozimi odpiramo okna, rastline ne smemo prehladiti oz. jo izpostaviti temperaturnim šokom, 
• ker bo hkrati poleg okna verjetno tudi ob radiatorju, pazite, da je suhi zrak in visoka temperatura ne bosta poškodovala.

3.3 Zalivanje monstere

Recept za zalivanje monstere je preprost. Zalivajte, ko se zemlja v celoti ali skoraj v celoti izsuši. V poletnih mesecih zalivajte svojo monstero približno enkrat tedensko (urnik zalivanja je odvisem od velikosti lonca, velikosti rastline, zračne vlage in temperature). Pred ponovnim zalivanjem pustite, da se vsaj polovica zemlje izsuši. Pri zalivanju predvsem pazite, da rastline ne zalijete preveč. Če se to zgodi, pustite, da voda steče v podstavek in nato odvečno vodo zlijte stran. Monstera ne sme stati v odvečni vodi, saj lahko korenine začnejo gniti. 

V zimskih mesecih ni potrebno pogosto zalivanje, dovolj bo enkrat na dva tedna. Vsekakor pa redno opazujte vlažnost zemlje in po potrebi zalijte več ali manj. Pri tem si lahko pomagate s super pripomočkom Sustee – merilcem vlažnosti zemlje, ki vas opozori na suho zemljo ali s higrometrom, merilcem vlažnosti.

3.4 Gnojenje monstere

Monstero gnojimo v obdobju rasti, od pomladi do jeseni in sicer z mešanico tekočega gnojila. Priporočamo organska gnojila, ki jih najdeš v Džungli.

3.5 Obrezovanje in razmnoževanje monstere

Ker monstera ob ustreznih pogojih bujno raste, jo je potrebno občasno obrezati. Tega se lotite tako, da s čistim nožem ali s škarjicami odrežete vršičke rastline vsaj 30 ali še bolje 40 centimetrov pred samimi vrhovi. Ključna stvar pri potaknjencih je, da se odraslo rastlino odreže pod kolenom. To je edina možnost, da se bo rastlina naprej razvijala in pognala korenine. Če odrežete samo list z nekaj stebla, se bo morda pokazala kakšna koreninica, a takšne rastline ni možno ukoreniniti.

Potaknjence se lahko korenini v perlitu, vodi, zemlji ali mahu. Monstero najučinkoviteje razmnožujemo pozno spomladi in poleti. Za obrezovanje uporabite ostre škarje ali nož (ki naj bo razkužen) saj so stebla močna in čvrsta. Nikar stebel ne trgajte ročno, saj lahko tako monstero močno poškodujete!

Navodila korak za korakom za razmnoževanje monstere najdete v našem blog zapisu.

3.6 Opora za monstero

Ker je monstera plezalka in ker se bo ob pravih pogojih hitro in bujno razrastla, bo kmalu potrebovala oporo. Lahko jo s stenskimi obešali usmerite, da pleza in krasi steno. Lahko ji omogočite plezanje po kokosovi opori. Lahko si sami naredite oporo iz šotnega mahu, ki je na voljo v Džungli. Če se preveč razraste v širino, lahko liste usmerite tudi s pomočjo posebne opore.

Težave z monstero, bolezni ter škodljivci

4.1 Monstera in pomanjkanje fenestracij

Ena izmed pogostih težav monster je pomanjkanje fenestracij. Rastlina razvija manj fenestracij takrat, ko nima dovolj svetlobe. Zato jo le prestavite na svetlejše mesto in v dokaj hitrem času boste opazili prepoznavne zareze.

4.2 Monstera in rumeni listi

Pri monsteri lahko rumeni listi pomenijo dva ekstrema:

• monstera ima preveč ali premalo svetlobe ali
• monstera ima preveč ali premalo vode. 

Največkrat pa gre za pomanjkanje vode in/ali svetlobe ali preobilno zalivanje. Ukrepate lahko tako, da spremenite pogoje in opazujete, kako se rastlina odziva. Rumeni listi pa lahko včasih pomenijo tudi pomanjkanje hranil, kar rešimo z gnojenjem. Številne težave z zalivanje lahko rešite s super pripomočkom Sustee – merilcem vlažnosti zemlje, ki vas opozori na suho zemljo ali s higrometrom, merilcem vlažnosti.

4.3 Monstera in ob robu posušeni, rjavi, lomljivi listi

Če ob robovih listov svoje monstere opazite posušene, rjave in lomljive dele, potem je rastlina preveč suha. Ti listi bodo sicer vedno poškodovani, ampak če rastlino zalijete, si bo opomogla. Poškodovane liste lahko sčasoma odrežete. Suhe konice pa se pojavijo tudi v zimskem času najpogosteje zaradi nizke zračne vlage, ki jo povzroči ogrevanje prostorov. Težavo rešimo s pršenjem vode po listih ali z vlažilcem zraka.

4.4 Monstera in črni listi

Črni listi ali zgolj črne lise na listih monstere so posledica prekomernega zalivanja. Če rastlino prenehate prekomerno zalivati, se bo težava končala. Lise bodo sicer ostale, lahko pa jih odrežete in skrbite, da so sveži listi brez te nadloge. V zelo redkih primerih je lahko črna lisa posledica ožganine. Če je direktno sonce poškodovalo list, je črna lisa lahko posledica. Zato previdno pri postavitvi monster. Monstere je najbolje na direktno sončno svetlobo privajati postopoma, tako da jo počasi premikamo bližje viru svetlobe.

4.5 Monstera in škodljivci

Čeprav monstera velja za enostavno rastlino, ki je na splošno brez škodljivcev, je za nekaj teh nadlog tudi dovzetna. Rastlino lahko napadejo resar oz. tripsi, volnata uš, kapar in pršice. Vseh se najbolj učinkovito lotimo mehansko in sicer jih z vato in alkoholom odstranimo čim več. Rastlino tudi stuširamo in presadimo, saj so škodljivci tudi v zemlji. Priporočljiva je tudi uporaba primernega insekticida, kot je denimo univerzalni insekticid Strike. Svetuje se tudi uporaba Neem tonika, ki skrbi za zdravje in lep videz rastline.

4.6 Monstera in toksičnost

Pri monsteri je potrebna določena previdnost. Monstera je namreč ob zaužitju toksična, tako za hišne ljubljenčke kot ljudi. Če imate radovednega štirinožca, predvsem psa ali mačko, ali malega nadobudneža, ki še ne razume, kaj ne sme dati v usta, svetujemo, da je monstera na težje dostopnem območju.

5. Monstera in njene posebnosti: fenestracije

Strokovno luknje oz. zareze, ki jih monstera ponosno razkazuje, imenujemo fenestracije. Strokovnjaki imajo teorijo, da monstera tvori fenestracije iz dveh razlogov: 

• 1. razlog: monstera tako poveča dostop sonca do nižje ležečih delov rastline in tako optimizira svojo rast.
• 2. razlog: listi s fenestracijami so lažji, zato jih monstera lažje nosi in tako bolj optimalno raste.

Monstera fenestracije na listih razvija postopoma. Razlikujejo se tudi glede na posamezno vrsto monstere. Ob primernih pogojih se razvijejo v skladu z rastjo. Mladi listki so tako popolnoma brez lukenj oz. zarez, starejši pa že imajo prepoznavno obliko. Fenestracije so odvisne predvsem od dveh dejavnikov, od starosti in svetlobe. Starejša rastlina bo imela več fenestracij, ampak samo pod pogojem, da bo imela dovolj svetlobe.

6. Monstera in njene posebnosti: zračne korenine

Zračne korenine na monsteri so dolgi rjavi izrastki iz stebel, ki so nadvse uporabni. Mati narava je z zračnimi koreninami poskrbela, da se monstera v naravnem habitatu prosto giba. Tako lahko pleza po drevesih in pride do boljše svetlobe.

Če vam niso prijetne na pogled, lahko nekaj zračni korenin odrežete. Približno eno tretjino vseh lahko naenkrat porežete. Sicer to ni dolgotrajna rešitev, saj bo monstera hitro pognala nove. Zato je zračne korenine pametneje speljati nazaj v zemljo, kjer se bodo spremenile v navadne korenine. Tako ne bodo več štrlele na vse strani in iskale potencialnega drevesa za plezanje.

Polega plezanja so zračne korenine zelo pomembne tudi za potaknjence. S pomočjo zračnih korenin se monstera hitreje in uspešneje ukorenini. Zračne korenine se namreč hitreje spremenijo v navadne, kot če bi čakali, da monstera požene čisto sveže korenine.

Zato pa monstera slej ko prej potrebuje neke vrste oporo, da lahko raste še bujneje. S tem imitiramo njeno naravno okolje – plezanje po drevesih. Monstera namreč spada med filodendrone, ime pa izhaja iz grških besed philo (ljubezen) in dendron (drevo). Tako že ime samo pove, da te rastline v naravi objemajo druga drevesa.