Topli nasveti za hladne dni: Oskrba rastlin v zimskem obdobju

Zima je čas, ko se sobne rastline spočijejo po dolgi in (upamo da) uspešni rastni sezoni. Zaradi počasnejše rasti in krajših dni je pomembno, da temu primerno prilagodiš lego, pogostost zalivanja in gnojenje. V tem blogu bomo združili informacije dveh predhodnih blogov o oskrbi rastlin pozimi, poleg tega pa bomo podali tudi nekaj novih informacij, ki ti bodo pomagale pri uspešni oskrbi rastlin tudi pozimi.

Splošno o oskrbi rastlin pozimi

V zimskem času rastline počivajo in se zato njihova rast občutno upočasni, posledično pa rastlina ne dela novih listov. To obdobje po navadi traja od novembra do začetka marca. Do upočasnjene rasti pride zaradi manj svetlobe, krajših dni, bolj suhega zraka in pogostejših nihanj temperature. Rastlina zazna drugačne pogoje in se prilagodi tako, da upočasni svojo rast, kar posledično vpliva na privzem vode in hranil. Zaradi krajših dni in manj močnih sončnih žarkov bodo nekatere rastline potrebovale tudi premik bližje k oknu, da bodo še vedno dobile dovolj svetlobe. Če premik k oknu ni možen, si lahko pomagaš tudi z namestitvijo žarnic za rast rastlin (grow lights), katere naj bodo na dan prižgane okrog osem ur. Žarnice za vzgojo rastlin, kot tudi držala za njih, imamo tudi na naši spletni strani, najdeš jih na spodnji povezavi.

Ali že imaš žarnice in nisi siguren_na, ali jih uporabljaš pravilno? Tu ti je lahko v pomoč tudi naš blog o lučeh za vzgojo rastlin. 

Poglej blog o lučeh za vzgojo rastlin

Zalivamo pol manj

Počasnejši privzem vode in hranil lahko hitro opaziš pri svojih rastlinah, saj nenadoma ne potrebujejo več tako pogostega zalivanja, kot so ga potrebovale poleti. Zato je ključnega pomena, da spremljaš suhost zemlje tvojih rastlin in ne zalivaš »na pamet«. Pred zalivanjem vedno s prstom (ali higrometrom 😉) preveri vlažnost zemlje. Najboljše pravilo je, da rastline zaliješ takrat, ko je zemlja suha, ali pa, ko ti to pokažejo nekoliko povešeni/nagubani listi. Premalo zalita rastlina se lahko enostavno reši, medtem ko je reševanje preveč zalite rastline težje. Pri zalivanju je najbolje uporabiti vodo sobne temperature, saj bi sicer rastlini povzročili šok.

Nadzor nad zračno vlago in temperaturo

Zračna vlaga pozimi občutno pade zaradi ogrevanja prostorov. To lahko rastline hitro občutijo, bolj občutljive pa lahko razvijejo suhe konice. Splošno priporočilo je, da ohranjaš zračno vlago med 40 in 60 odstotki, medtem ko nekatere tropske rastline potrebujejo še višji odstotek, od 60 do 80. Kar zadeva temperaturna nihanja, je prav tako pomembno zagotoviti, da rastline niso izpostavljene prevelikim temperaturnim razlikam. Optimalna temperatura za večino sobnih rastlin je med 18 in 24°C, vendar lahko prenesejo tudi nižje temperature, a nikoli nižje od 10°C. Tu je nekaj nasvetov za ohranjanje ustrezne zračne vlage in temperature:

• Merilci zračne vlage so koristno orodje za spremljanje in uravnavanje nivoja vlage v stanovanju – svojega lahko najdeš na spodnji povezavi:

• Uporaba vlažilcev zraka: Uporaba vlažilcev zraka je učinkovit način za povečanje zračne vlage v prostoru. Vlažilci zraka ustvarjajo majhne kapljice vlage, ki se enakomerno razporedijo po prostoru in pomagajo vzdrževati ustrezno raven zračne vlage. Pomembno je, da vlažilec usmeriš tako, da kapljice ne padajo direktno na rastline, saj bi sicer lahko prišlo do plesni na zemlji in starih listih.
• Umik od prepiha: Rastline je treba zaščititi pred mrazom in prepihom, zato jih čez zimo odmakni od oken in vrat, ki se pogosto odpirajo, saj lahko temperaturni šok pozebe rastlino, kar povzroči črne madeže na listih. V kolikor škoda ni prevelika, te liste porežemo in rastlini omogočimo optimalne pogoje, da jo rehabilitiramo.

Na nenadne temperaturne spremembe so najbolj občutljivi fikusi, orhideje, citrusi in sukulente. Vir: Džungla Plants

Črni madeži, kot posledica izpostavljenosti (pre)nizkim temperaturam. Vir: Ohio tropics

• Dvig rastlin iz tal: Da se izognemo ogrevanim ali mrzlim tlem in da rastlinam omogočimo čim več svetlobe, lahko uporabimo razne podstavke, stojala ali poličnike, viseče rastline pa lahko postavimo v čudovite makrameje. Če teh nimamo pri roki, si pomagamo z gajbicami, kupom knjig ali škatlami. Na naši spletni strani lahko izbiraš med različnimi pripomočki za dvig rastlin, katere najdeš spodaj.

Za več nasvetov o vzdrževanju višje zračne vlage okrog rastlin si lahko prebereš tudi blog o pršenju rastlin:

Poglej blog o pršenju rastlin

Presajanje in gnojenje pozimi

Pozimi se rastline ne presajajo in ne gnojijo, raje počakaj do pomladi, vsaj do marca. Ker so rastline v stanju mirovanja, bi presajanje predstavljalo dodaten stres, medtem ko bi bilo gnojenje zaradi počasnejše rasti in s tem počasnejše porabe hranil nesmiselno.  Vendar obstajajo tudi izjeme:

• Nekatere rastline prenesejo presajanje tudi pozimi, na primer zamija, taščini jeziki in orhideje, vendar jih po presajanju postavi v topel in svetel prostor. Najbolje pa je, da s presajanjem počakaš vsaj do marca.
• Rastlino lahko pozimi presadiš tudi tedaj, ko opaziš začetke gnitja korenin ali ko prejmeš rastlino, ki je posajena v lonec brez drenažnih lukenj.
• Rastline, katere lahko gnojiš tudi pozimi, so tiste, ki ne glede na zimo rastejo skoraj nespremenjeno. Med te sodijo monstere, potosi, filodendroni in kalateje. Pri gnojenju zmanjšaj količino gnojila za polovico in uporabi bio gnojilo, ki ne bo poškodovalo korenin in listov. Gnojenje pozimi naj bo izvajano le, če imaš prepričljive razloge, da tvoje rastline potrebujejo hranila. Naše super bio gnojilo lahko najdeš na spodnji povezavi.

Drugi pomembni dejavniki

Za dodaten »boost« zdravja rastlin tudi pozimi, je tukaj še nekaj nasvetov za njihovo oskrbo:

• Redno pregleduj rastline, da preprečiš morebitne škodljivce. V toplem in suhem okolju se škodljivci namreč radi razmnožujejo, zato redeno pregledovanje lahko prepreči težave. Prav tako občasno preglej tudi spodnjo stran listov.
• Da bi preprečil_la plesen in škodljive mikroorganizme na površini zemlje, rastline nežno poškropi z neem oljem.
• V zimskem času vrhnji sloj zemlje ostane vlažen dalj časa, kar lahko privede do plesni, gnitja in razvoja mrtvaških mušic. Zato je bolj priporočljivo, da med zimo rastline zalivaš z namakanjem v mlačni vodi. V vodi naj rastlina stoji od 10 do 30 minut, odvisno od velikosti lonca.
• Dobro kroženje zraka: Zaradi toplih pogojev in manj pogostega prezračevanja se pozimi na zemlji rastlin velikokrat pojavi plesen. V pomoč pri preprečevanju ti je lahko zagotovitev ustreznega kroženja zraka z uporabo ventilatorjev in z razmikom rastlin narazen, za še več uporabnih informacij glede preprečevanja plesni na/v zemlji pa si preberi blog o plesni:

Poglej blog o plesni na zemlji

• Čiščenje listov: Na listih rastlin se pozimi še hitreje nabira prah. Ta prah naredi sloj, zaradi katerega rastlina težje fotosintitizira. Vzemi si čas in jim obriši liste, lahko pa jih ob zalivanju tudi stuširaš. Pri brisanju listov uporabi mehko krpo, zelo praktične pa so tudi rokavice za brisanje prahu iz listov.

Nasveti za nego rastlin pozimi glede na vrsto rastline

Kaktusi in sukulente

Kaktusi in sukulente so lahko zunaj do prve zmrzali, nekateri (opuncije) prenesejo celo temperature pod lediščem. Večina potrebuje zimski počitek pri temperaturi med 3 in 10 °C. Med počitkom jih skoraj ne zalivamo, največ enkrat mesečno, pa še takrat zelo skromno. Ne skrbi, če pozimi izgledajo malce zgubano, saj so navajeni sušnih obdobij. Tudi svetlobe ne potrebujejo veliko, zato ni hudega, če ne dobijo direktnega sonca ali močne svetlobe. Ko jih spomladi zopet damo ven, pazimo, da jih najprej ne izpostavimo močnemu soncu, saj so čez zimo izgubile del zaščite pred direktnim soncem in jih to lahko ožge. Če pozimi ne mirujejo, se zaradi aktivne rasti v kombinaciji s premalo svetlobe raztegnejo. Nova rast je šibka, stebla se podaljšajo, večja pa je tudi nevarnost gnilobe.

Zelišča

Večina zelišč, ki so na voljo v Džungli, izvirajo iz naših krajev ali Mediterana in brez večjih težav preživijo zimo in nizke temperature. Tiste, ki jih imamo posajene v lonce, postavimo ob hišo ali na zavetni kotiček balkona. Pozimi zelišča zalivamo skromno, vendar vseeno pazimo, da se zemlja ne izsuši popolnoma. Razlog, zakaj jih je priporočljivo zalivati skromno, je v tem, ker voda v zemlji ob temperaturah pod lediščem zmrzne. Če je zemlja zelo mokra, lahko velika količina ledu poškoduje korenine rastlin. 

Oljke in citrusi

Oljke in citursi pozimi potrebujejo obdobje mirovanja v svetlem, a hladnem prostoru (3 do 10 °C). Če je možno, jim zagotovimo direktno sonce. Obdobje mirovanja je za te rastline tudi predpogoj, če želimo, da obrodijo sadeže. V obdobju mirovanja jih zalivamo manj kot poleti, a kljub temu ne pustimo, da se zemlja za daljša obdobja popolnoma izsuši. Da iz teh rastlin pozimi odpade nekaj listov je popolnoma normalno, saj jim težko zagotovimo optimalne pogoje. Spomladi, ko jih bomo ponovno postavili ven, se bodo ponovno obrasle in spet postale bujne.  

Za zaključek…

Skrb za sobne rastline pozimi lahko zahteva nekaj prilagoditev, a trud se bo obrestoval. S pravilno nego in upoštevanjem teh nasvetov boš zagotovil_la, da zdrave preživijo zimsko obdobje in se pripravijo na novo rastno sezono. Spomladi bodo tvoje rastline hvaležne za trud, ki si ga vložil_a v njihovo dobrobit med hladnimi dnevi.

Naj raste (tudi pozimi)! 🌿